Jedro

Sodna praksa in pravna teorija sta izoblikovali stališče, da upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko predstavlja vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje, ob tem, da ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če ga je mogoče pripisati naključju, ki se je pripetilo stranki. Vrnitev v prejšnje stanje je utemeljena le, če zamuda izvira iz dogodka, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti (pogoj nekrivde) ni mogla niti predvideti niti preprečiti.

Dolžnik kot pravna oseba mora ob dolgotrajnem sumu, da mu iz hišnega predalčnika izginjajo pošiljke, organizirati njihov prejem tako, da bo te tudi dejansko prejel. Enega od načinov za preprečitev takega ravnanja, ki tudi po mnenju višjega sodišča ne pomeni nesorazmernega bremena za dolžnika, je navedlo že sodišče prve stopnje, to je dvig pošiljke na pošti. Zgolj vlaganje ovadb pa ne zadošča. V izvršilnem postopku je možnost vrnitve v prejšnje stanje omejena. Po 36. členu ZIZ je izjemoma dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Ker zamujen rok za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni tak primer, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje z dne 3. 5. 2016 zavrnilo (1. točka izreka sklepa) in predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje z dne 5. 7. 2016 zavrglo (2. točka izreka sklepa).

2. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Navaja, da je sodišče en predlog zavrnilo, drugega pa zavrglo iz istega razloga, ker ni izkazal upravičenega razloga za zamudo. Dolžniku je že leta 2015 iz poštnega nabiralnika začela izginjati pošta, kar je prijavil tudi na policiji. O tem je kot dokaz predložil s strani policista ročno spisan policijski zapisnik, za katerega sodišče trdi, da je nečitljiv. Poleg tega je kot dokaz predlagal tudi poizvedbe na PP. Tega dokaznega predloga sodišče ni preizkusilo. Na PP se je vodil daljši policijski postopek, katerega rezultat sta bili dve ovadbi poslani na tožilstvo, stranski učinek preiskave na terenu pa je bil, da so kraje pošte iz nabiralnika prenehale. Namesto, da bi sodišče dopustilo vrnitev v prejšnje stanje iz tako pomembnega razloga kot je vdor v pisemsko tajnost ter šikaniranja organizacije, se sodišče neprimerno zgraža, zakaj dolžnik ni dvignil pošte na pošti, še preden je bila puščena v nabiralniku. S takim stališčem je sodišče dolžniku odvzelo pravico do fikcije vročitve, poleg tega pa od njegovih volunterjev zahteva, da dan za dnem brusijo pete do pošte in nazaj za vsako posamezno pošiljko. Izvršilno sodišče tudi nima pravice soditi o zadevah, ki so predmet policijske preiskave in se opredeljevati ali so utemeljene ali ne. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in dovoli vrnitev v prejšnje stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi obravnavalo dva dolžnikova predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Predlog z dne 3. 5. 2016 je zavrnilo iz razloga, ker dolžnik ni izkazal upravičenega razloga za zamudo roka, predlog z dne 5. 7. 2016 pa je zavrglo, ker ni dovoljen, saj je bil predlagan zaradi zamude roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. Ne drži torej pritožbena trditev, da je na podlagi enakih razlogov sodišče sprejelo dve različni odločitvi.

5. Odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Po določbi prvega odstavka 116. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko sodišče na predlog stranke dovoli, da opravi dejanje, ki ga je zamudila in s tem izgubila pravico za njegovo opravo, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Sodna praksa in pravna teorija sta izoblikovali stališče, da upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko predstavlja vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje, ob tem, da ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če ga je mogoče pripisati naključju, ki se je pripetilo stranki. Vrnitev v prejšnje stanje je utemeljena le, če zamuda izvira iz dogodka, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti (pogoj nekrivde) ni mogla niti predvideti niti preprečiti.

7. Dolžnik kot pravna oseba mora ob dolgotrajnem sumu1, da mu iz hišnega predalčnika izginjajo pošiljke, organizirati njihov prejem tako, da bo te tudi dejansko prejel. Enega od načinov za preprečitev takega ravnanja, ki tudi po mnenju višjega sodišča ne pomeni nesorazmernega bremena za dolžnika, je navedlo že sodišče prve stopnje, to je dvig pošiljke na pošti. Zgolj vlaganje ovadb pa ne zadošča. Glede na to, da je bil dolžnik seznanjen z možnostjo, da pošiljke ne bo prejel, bi moral ob prejemu obvestila o prejeti sodni pošiljki, predvsem ker iz njegovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje izhaja, da se je zavedal, da se bo z iztekom 15 dnevnega roka od dneva, ko je bilo obvestilo o prejeti pošiljki puščeno v hišnem predalčniku, pošiljka štela za vročeno in bo v nadaljnjih 8 dneh potekel rok za opravo dejanja, poskrbeti, da bi to pošiljko v tem roku tudi dejansko dobil in sicer bodisi tako, da bi jo šel iskat na pošto bodisi pravočasno vpogledal v sodni spis. Zatrjevanje, da ni mogel pravočasno vpogledati v spis zaradi praznikov, ne opravičuje zamude, saj dolžnik ni niti zatrjeval niti izkazal, zakaj v sodni spis ni vpogledal zadnji dan roka, to je na delovni dan v torek 3. 5. 2016. Zatrjevano izginotje pošiljke je torej dolžnik lahko pričakoval in bi zamudo, glede na to, da je obvestilo o prejeti pošiljki prejel, tudi lahko preprečil. Zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal upravičenega razloga za zamudo, je tako pravilen. Glede na povedano, sam potek policijske preiskave in poizvedbe o tem dejstvu, za odločitev v predmetni zadevi niso pravnorelevantni. Dokaznega predloga za opravo poizvedb na policijski postaji, pa dolžnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni podal in zato se sodišče prve stopnje do tega dokaznega predloga ni moglo opredeliti.

8. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka pravilna in zakonita.

9. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da je v izvršilnem postopku možnost vrnitve v prejšnje stanje omejena. Po 36. členu ZIZ je izjemoma dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Ker zamujen rok za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni tak primer, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje z dne 5. 7. 2016. 10. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Dolžnik je v pritožbi in v vlogi z dne 1. 4. 2016 zatrjeval, da je z izginjanjem pošte seznanjen že od jeseni 2015, iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pa izhaja, da mu je bila pošiljka puščena v hišnem predalčniku 23. 4. 2016.