Jedro

Stranka mora zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca glave obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) za povračilo pravdnih stroškov v višini 155,00 EUR zavrglo kot prepozen.

2. Tožnica v pravočasni pritožbi zoper gornji sklep uveljavlja vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi pojasnjuje, da je sporni znesek stroškov nastal v zvezi z nagrado in nadomestilom izvedencu za ustno dopolnitev mnenja na (zadnjem) naroku za glavno obravnavo dne 25. 8. 2020. Izpostavlja, da je bila znesek 155,00 EUR dolžna plačati na podlagi sklepa z dne 4. 9. 2020 kot premalo plačani predujem za izvedenca. Naloženi znesek je tako plačala na dne 14. 9. 2020. Ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je zahtevala povrnitev tega stroška šele 2. 9. 2021 je napačna. Že z vlogo z dne 12. 10. 2020 je zahtevala, da sodišče o teh stroških, o katerih je bil sklep izdan po opravljeni glavni obravnavi, odloči kot o nadaljnjih stroških v skladu s stroškovno odločitvijo, ki jo je sodišče sprejelo v sodbi z dne 25. 8. 2020. Trdi, da v kolikor je sodišče njeno vlogo z dne 12. 10. 2020 izgubilo, bi jo moralo v skladu z določbo 240. člena Sodnega reda obnoviti, ne pa izgubo sankcionirati z zavrženjem predloga za odmero stroškov. Meni, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker pri svoji odločitvi ni upoštevalo vseh listin, ki jih ima v spisu oziroma je le-te tolmačilo v nasprotju z njihovo vsebino. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se toženi stranki (v nadaljevanju tožencu) naložijo v plačilo nadaljnji pravdni stroški v znesku 155,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva nastanka zamude do plačila. Priglaša še pritožbene stroške.

3. Toženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uveljavljani očitek kršitve postopka, ki naj bi bil potrditvah pritožbe podan iz razloga neupoštevanja listin oziroma podatkov, izhajajočih iz spisa, je usmerjen v kritiko ugotovljenega dejanskega stanja. Zato bo obravnavan v okviru pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

6. Materialnopravno izhodišče presoje pravočasnosti priglasitve stroškov je v tretjem odstavku 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po tej določbi mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca glavne obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških.

7. Predmetna zadeva je pravnomočno zaključena, in sicer s sodbo prvostopnega sodišča z dne 25. 8. 2020 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča z dne 27. 5. 2021. 8. Pritožnica trdi, da je povrnitev stroškov zahtevala že 12. 10. 2020. Pritožbeno torej ni sporno, da je bila povrnitev spornih stroškov v znesku 155,00 EUR zahtevana šele po koncu glavne obravnave, torej po 25. 8. 2020. 9. Tudi v kolikor je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je tožnica povrnitev stroškov zahtevala 2. 9. 2021, in ne že 12. 10. 2020 kot to trdi pritožba, je odločitev o zavrženju predloga za povrnitev stroškov materialnopravno pravilna, saj je bila zahtevana šele po zaključku glavne obravnave, torej prepozno.

10. Okoliščina, da je v predmetni zadevi tožnica znesek 155,00 EUR plačala, sama po sebi ne more utemeljevati naknadnega odločanja o stroških, kakršno je zahtevano s pritožbo. Sodišče namreč o zahtevi za povrnitev stroškov odloči v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP). Dejstva, ali je bil tožnici sporni znesek stroškov v višini 155,00 EUR utemeljeno naložen v plačilo, pa na podlagi predmetne pritožbe ni moč presojati, saj je bilo plačilo tega zneska tožnici naloženo s sklepom o stroških z dne 4. 9. 2020, ki pa s pritožbo ni bil izpodbijan in je postal pravnomočen 29. 9. 2020. 11. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen ter 353. člen ZPP).

12. Pravdni stranki nista upravičeni do povrnitve stroškov pritožbenega postopka. Tožnica zato, ker s pritožbo ni uspela. Toženec pa zato, ker s svojim odgovorom na pritožbo ni prispeval k njeni rešitvi in ti stroški za pravdo niso potrebni (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena ter prvi odstavek 155. člena ZPP).