Jedro

Pritožba, vložena 28. 3. 2019, je prepozna, ker je vložena po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. P 100/2008 z dne 18. 9. 2019 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pritožba tožeče stranke vloženo 28. 3. 2019, zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 100/2008 z dne 4. 1. 2017 zavrže. Sodišče prve stopnje je takšno odločitev sprejelo zato, ker je v danem primeru bila pritožba tožeče stranke z dne 28. 3. 2019 prepozna, saj jo je sodišče prejelo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa z dne 4. 1. 2017. V posledici navedenega je pritožba tožeče stranke z dne 28. 3. 2019 neutemeljena in jo je zato sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP kot takšno zavrglo. Zoper sklep sodišča prve stopnje se smejo namreč stranke pritožiti v 15. dneh od vročitve prepisa sklepa (člen 363 ZPP). V postopku s pritožbo zoper sklep se v skladu z 366. členom ZPP smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo. V skladu s 343. členom ZPP prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje, brez naroka. Pritožba v konkretnem primeru je bila prepozna, saj je bila glede na ugotovitve sodišča prve stopnje vložena po preteku zakonskega roka za njo.

2. Zoper takšno odločitev podaja pritožbo tožeča stranka po skrbnici za posebni primer. Pritožbo podaja iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi očitnega kratenja Ustavnih pravic iz 15., 22., 123., 25. in 26. člena Ustave RS. Mnenja je, da je sklep napačen, ker je sodišče tožniku zavrglo pritožbo zoper očitno pristranski in protizakoniti sklep z dne 4. 1. 2017, katerega je sodišče tožniku zakonito vročilo z dopisom z dne 1. 3. 2019, ki ga je tožnik prejel 22. 3. 2019. Zato je mnenja, da je bila pritožba zoper sklep P 100/2008 z dne 14. 1. 2017 pravočasna in je zato sklep nezakonit. Protizakoniti so tudi vsi sklepi izdani v tem postopku s strani naslovnega in višjega sodišča, saj sodišče po ZZZDR niso pristojna za postavljanje skrbnikov, kar nedvomno velja tudi za višja sodišča. Po ZZZDR je zoper pritožbe pod skrbništvom pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS. Zato predlaga, da se sklep z dne 18. 9. 2019 in vsi sklepi izdani v tem postopku po uradni dolžnosti razveljavijo in se protizakonito umaknjeno tožbo odstopi v reševanje pritožbenemu sodišču. 3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbi tožnik najprej navaja, da je sklep z dne 4. 1. 2017 sprejela njegova skrbnica z dopisom z dne 1. 3. 2019, ki ga je tožnik prejel 22. 3. 2019. Po pregledu spisovne dokumentacije (l. št. 329 spisa) izhaja, da je tega dne sodišče prve stopnje izdalo dopis s pojasnilom kako je potekal dosedanji pravdni postopek. Temu dopisu pa je bil priložen sklep opr. št. P 100/2008 z dne 4. 1. 2017 s klavzulo pravnomočnosti. Iz obvestila sodišča tožeči stranki pa izhaja, da je skrbnica dne 22. 3. 2019 prejela dopis z dne 1. 3. 2019 skupaj s pravnomočnim sklepom z dne 4. 1. 2017. Tako ne držijo pritožbene trditve, da je tožniku po skrbnici šele tega dne bil vročen sklep z dne 4. 1. 2017, sklep je res bil vročen tega dne in to na zahtevo tožene stranke, vendar je bil tožeči stranki poslan sklep z dne 4. 1. 2017 že opremljen s klavzulo pravnomočnosti torej že pravnomočen sklep, zoper katerega ni več možna pritožba in takšen pravnomočen sklep je bil poslan tožeči stranki le v vednost. Zato te pritožbene navedbe ne morejo omajati pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je tožnik podal pritožbo zoper sklep z dne 4. 1. 2017, kateri pa je že postal pravnomočen in se na njemu nahaja klavzula pravnomočnosti. Sodišče prve stopnje pa je tožeči stranki že pojasnilo, da ni mogoče razveljaviti klavzule pravnomočnosti na sklepu z dne 4. 1. 2017. VSC je s sklepom opr. št. I Cp 289/2019 z dne 22. 8. 2019 pritožbo tožeče stranke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 4. 2019 že zavrnil in je potrdil zavrnitev predloga tožeče stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Takšen predlog je tožeča stranka po skrbnici podala dne 14. 10. 2019. Glede na obrazloženo zato ne držijo pritožbene trditve tožnika, da je bila pritožba zoper sklep P 100/2008 z dne 4. 1. 2017 pravočasna in je zato izpodbijani sklep P 100/2008 z dne 18. 9. 2019 nezakonit. 6. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in sodišče prve stopnje je v točki 4. obrazložitve pravilno obrazložilo, da je bila vročitev sklepa z dne 4. 1. 2017, s katero je bil predmetni pravdni postopek ustavljen, pravilno opravljena z vročitvijo sklepa takratnemu skrbniku tožeče stranke za posebni primer - Center za socialno delo L., v posledici česar je, ker tožeča stranka zoper njega ni vložila pritožbe, le-ta postal pravnomočen z dnem 24. 1. 2017. Pritožba vložena dne 14. 10. 2019 je tako prepozna, saj je vložena po preteku pritožbenega roka, katerega je določilo sodišče prve stopnje. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je v danem primeru pritožba tožeče stranke z dne 28. 3. 2019 prepozna, saj jo je sodišče prejelo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa z dne 4. 1. 2017. V posledici navedenega je pritožba tožeče stranke z dne 28. 3. 2019 prepozna in jo je zato sodišče prve stopnje pravilno, na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP kot takšno zavrglo.

7. Pritožnik v pritožbi še navaja, da so protizakoniti vsi sklepi izdani v tem postopku, ker sodišča po ZZZDR niso pristojna za postavljanje skrbnikov. Iz spisovnega gradiva pa ne izhaja, da bi Okrožno sodišče v Celju ali pa Višje sodišče v Celju postavilo tožniku skrbnika in zato tudi pritožba v tem delu ni utemeljena.

8. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.