Jedro

Upničina neaktivnost v ugovornem postopku (v smislu zamude roka za odgovor) ima za posledico domnevo resničnosti v ugovoru uveljavljanih dejstev. Ker pa se domneva izrecno razteza le na dejstva in ne velja za ugovore materialnopravne narave ali za materialnopravna pravila, pomembna za presojo utemeljenosti dejanskih trditev dolžnika, priznanje dejstev ne pripelje avtomatično do ugoditve ugovoru, temveč mora sodišče še vedno presoditi, ali iz takih dejstev in v zvezi z njimi predlaganih dokazov izhaja tudi materialnopravna posledica, kot jo zatrjuje dolžnik.

Dolžnik je uspel izkazati, da je svojo celotno obveznost iz sklepa o določitvi sodnih penalov, torej tudi obveznost iz naslova prenehanja uporabe in odstranitve prezračevalnega jaška in nanj priključene opreme, izpolnil najkasneje 27. 9. 2013, in da je bila izpolnitev obveznosti že pravnomočno ugotovljena v predhodnem izvršilnem postopku. Sodni penali so zato najkasneje tega dne prenehali teči oziroma je bil sklep o določitvi sodnih penalov z izpolnitvijo obveznosti izčrpan, zato upnica sodne penale za obdobje po izpolnitvi obveznosti v tem postopku izterjuje neutemeljeno.

Odločitev o ugovoru v predhodni izvršilni zadevi je formalno in materialno pravnomočna. To pomeni, da njene pravilnosti ni več mogoče izpodbijati, temveč so tako stranke kot sodišče na odločitev in njeno vsebino vezani, prav tako pa zaradi prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari ni mogoče ponovno presojati, ali je bila obveznost že izpolnjena. Res postane pravnomočen samo izrek sodne odločbe, vendar pa so za oceno, kaj pomeni določena odločitev v izreku sodne odločbe in kakšne učinke ima ta odločitev na pravno razmerje med strankama, pomembni tudi razlogi sodne odločbe.

Iz izvršilnega naslova izhaja le obveznost opustitve uporabe oziroma obratovanja jaška in odstranitve jaška, skladno z načelom stroge formalne legalitete pa je sodišče na tako opredelitev obveznosti vezano in je ne more širiti tudi na morebitno prepoved ponovne montaže že odstranjenega jaška. Če bi upnica želela doseči tudi prepoved bodočih istovrstnih ali podobnih dejanj, bi morala takšen zahtevek postaviti že v pravdi, česar ni storila. Na podlagi izvršilnega naslova, po katerem je bila obveznost že v celoti izpolnjena, tako upnica ne more doseči odstranitve zatrjevano ponovno postavljenega jaška, temveč mora za to izposlovati nov izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih I. in II. točki ter prvem odstavku III. točke izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika z dne 26. 1. 2024 ugodilo tako da je sklep o izvršbi z dne 17. 1. 2024 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka sklepa). Sklenilo je, da upnica sama nosi svoje ugovorne stroške (II. točka izreka sklepa) ter da je upnica dolžna dolžniku povrniti 1.174,96 EUR ugovornih stroškov, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek III. točke izreka sklepa), v presežku pa je stroškovni predlog dolžnika zavrnilo (drugi odstavek III. točka izreka sklepa).

2. Zoper I., II. in prvi odstavek III. točke izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencih pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. S sklepom o določitvi sodnih penalov Okrajnega sodišča v Ljubljani In 1460/2008 z dne 16. 3. 2011 je bilo dolžniku naloženo, da mora v dodatnem 30-dnevnem roku opustiti uporabo oziroma obratovanje jaška prezračevalnega sistema, ki teče po zunanji steni stanovanja v prvem nadstropju objekta A. 3, L., in ta jašek odstraniti, ter na svoje stroške sanirati vlago in plesen, zaščititi proti vlagi in prebeliti notranjo steno dnevne sobe ter zamenjati pod v dnevni sobi stanovanja. V primeru neizpolnitve so mu bili za vsak dan zamude določeni sodni penali v višini 50,00 EUR, vendar tako, da seštevek vseh sodnih penalov ne preseže 300.000,00 EUR.

7. Upnica je 5. 12. 2023 po zakonitem zastopniku na podlagi navedenega sklepa vložila predlog za izvršbo zaradi izterjave sodnih penalov za obdobje od aprila 2014 do decembra 2023 v višini 175.550,00 EUR s pripadki. Navedla je, da dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti iz sklepa o določitvi sodnih penalov v delu, ki mu nalaga odstranitev prezračevalnega jaška in nanj priključene opreme. Sodišče je predlagano izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet dovolilo s sklepom o izvršbi z dne 17. 1. 2024. 8. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

9. Dolžnik je v ugovoru v bistvenem uveljavljal izpolnitev nedenarne obveznosti in s tem prenehanje teka sodnih penalov. Sodišče je dolžnikov ugovor skladno s 57. členom ZIZ vročilo v odgovor upnici skupaj z opozorilom iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ, torej z opozorilom, da se bodo ugovorne navedbe štele za resnične, če upnica na ugovor v roku ne bo odgovorila ali če v odgovoru ne bo navedla dejstev in predložila dokazov, na katere je opirala predlog za izvršbo. Poziv na odgovor je bil upnici vročen 6. 2. 2024, odgovor na ugovor pa je vložila 15. 2. 2024, torej že po izteku roka, zato sodišče navedb iz odgovora in v njem predlaganih dokazov pravilno ni upoštevalo in izvedlo. Posledica zamude zakonskega roka, kakršen je tudi rok za odgovor na ugovor (prim. drugi odstavek 57. člena ZIZ), je namreč prekluzivnost, ki nastopi tudi, če upnica dejanje opravi z zamudo, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da se presumpcija resničnosti ugovornih navedb nanaša le na situacije, ko odgovor na ugovor sploh ni vložen, ne pa tudi na situacije, ko je odgovor vložen z zamudo, vendar še pred odločanjem sodišča o ugovoru.1 Glede na to, da je upnica odgovor na ugovor vložila prepozno, je sodišče prve stopnje za prepozne ocenilo tudi z njene strani predložene in predlagane dokaze, ki jih zato pravilno ni izvedlo in tudi ni opravilo naroka, posledično pa ni zagrešilo pritožbeno očitanih kršitev določb postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Upničina neaktivnost v ugovornem postopku (v smislu zamude roka za odgovor) ima glede na citirane zakonske določbe za posledico domnevo resničnosti v ugovoru uveljavljanih dejstev. Ker pa se domneva izrecno razteza le na dejstva in ne velja za ugovore materialnopravne narave ali za materialnopravna pravila, pomembna za presojo utemeljenosti dejanskih trditev dolžnika, priznanje dejstev ne pripelje avtomatično do ugoditve ugovoru, temveč mora sodišče še vedno presoditi, ali iz takih dejstev in v zvezi z njimi predlaganih dokazov izhaja tudi materialnopravna posledica, kot jo zatrjuje dolžnik.2, 3

11. Ob taki presoji je sodišče z izpodbijanim sklepom dolžnikovemu ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Višje sodišče odločitev in razloge zanjo sprejema kot materialnopravno pravilne.

12. Kot rečeno, upnica izterjavo sodnih penalov zahteva zaradi zatrjevane neizpolnitve obveznosti iz naslova odstranitve prezračevalnega jaška in nanj priključene opreme, dolžnik pa navaja, da je to obveznost (in vse ostale iz sklepa o določitvi sodnih penalov) že izpolnil, da je jašek prenehal uporabljati in ga je odstranil, ter se pri tem sklicuje na ugotovitve sodišča v predhodnih izvršilnih postopkih In 1754/2014 in I 1987/2013 (v katerih je upnica izterjevala sodne penale na podlagi istega izvršilnega naslova, le za druga časovna obdobja). Dolžnik torej podaja izrecno in vsebinsko ter časovno konkretizirano trditev o izpolnitvi obveznosti, zanjo pa predlaga in predloži tudi dokaze, zato je na tem mestu kot neutemeljene zavrniti upničine pritožbene očitke, da je bil dolžnikov ugovor neobrazložen. Sodišče je dolžnikove ugovorne navedbe in vsebino dokazov, na katere jih opira, v izpodbijanem sklepu tudi citiralo in razložilo, zato ni mogoče slediti niti navedbam, da ugovornih trditev, ki jih je štelo za resnične, ni povzelo. Pritožbeno uveljavljana kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tako ni podana.

13. Iz sklepa o ugovoru In 1754/2014 z dne 10. 5. 2016, ki je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 781/2018 z dne 16. 5. 2018 izhaja, da med strankama ni bilo sporno, da je dolžnik opustil uporabo oziroma obratovanje jaška prezračevalnega sistema in da je odstranil jašek prezračevalnega sistema ter da je zamenjal pod v dnevni sobi stanovanja, sporno je bilo le, ali je dolžnik sklep o določitvi sodnih penalov izpolnil tudi v delu, ki se nanaša na sanacijo vlage in plesni, zaščito proti vlagi in beljenju notranjih sten dnevne sobe. Sodišče je tako v postopku In 1754/2014 na podlagi navedb in predloženih dokazov pravnomočno ugotovilo, da je dolžnik 27. 9. 2013 izpolnil celotno obveznost po sklepu o določitvi penalov, prezračevalni jašek pa je odstranil že 16. 4. 2013. Tudi iz izvršilne zadeve I 1987/2013 izhaja, da je upnica predlog za izvršbo za izterjavo sodnih penalov vložila le zaradi neizpolnitve obveznosti v delu, ki dolžniku nalaga, da sanira vlago in plesen, zaščiti proti vlagi in prebeli notranjo steno dnevne sobe ter zamenja pod v dnevni sobi (in torej ni podala trditev, da bi bila obveznost neizpolnjena tudi glede prezračevalnega jaška). Nadalje je tudi v tožbi zaradi prenehanja vznemirjanja lastninske pravice, ki jo je upnica zoper dolžnika vložila 27. 6. 2023 (in ki jo je v spis vložil dolžnik kot prilogo k ugovoru), navedla, da je na podlagi izrečenih sodnih penalov dolžnik jašek odstranil (vendar pa naj bi ga kasneje ponovno protipravno postavil).

14. Na podlagi zgoraj navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžnik uspel izkazati, da je svojo celotno obveznost iz sklepa o določitvi sodnih penalov, torej tudi obveznost iz naslova prenehanja uporabe in odstranitve prezračevalnega jaška in nanj priključene opreme, izpolnil najkasneje 27. 9. 2013, in da je bila izpolnitev obveznosti že pravnomočno ugotovljena v predhodnem izvršilnem postopku In 1754/2014. Sodni penali so zato najkasneje tega dne prenehali teči oziroma je bil sklep o določitvi sodnih penalov z izpolnitvijo obveznosti izčrpan, zato upnica sodne penale za obdobje po izpolnitvi obveznosti v tem postopku izterjuje neutemeljeno.

15. Upnica v pritožbi uveljavlja, da je sodišče nekritično sledilo ugotovitvam iz postopka In 1754/2014, v katerem je bil sprejet zmoten zaključek o izpolnitvi obveznosti, kolikor se nanaša na prezračevalni jašek. Navaja, da je bilo to dejstvo med strankama tudi v predhodnem postopku sporno, dolžnik uporabe jaška ni opustil in jašek ni bil odstranjen, pooblaščenec upnice pa v tistem postopku zaradi pomanjkljivega gradbeno tehničnega znanja ob ogledu ni znal oceniti, kako jašek izgleda, zato sporočilo, v katerem je potrdil odstranitev jaška, ne more služiti kot dokaz izpolnitve. Takim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti. Že sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obširno in jasno obrazložilo, da je odločitev o ugovoru v zadevi In 1754/2014 formalno in materialno pravnomočna. To pomeni, da njene pravilnosti ni več mogoče izpodbijati, temveč so tako stranke kot sodišče na odločitev in njeno vsebino vezani, prav tako pa zaradi prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari ni mogoče ponovno presojati, ali je bila obveznost že izpolnjena.4 Res postane pravnomočen samo izrek sodne odločbe, vendar pa so za oceno, kaj pomeni določena odločitev v izreku sodne odločbe in kakšne učinke ima ta odločitev na pravno razmerje med strankama, pomembni tudi razlogi sodne odločbe.5 Iz teh po že zgoraj pojasnjenem izhaja, da je bila obveznost iz naslova prenehanja uporabe in odstranitve prezračevalnega jaška in nanj priključene opreme nesporno že izpolnjena, na tako ugotovitev pa je sodišče tudi v predmetnem izvršilnem postopku vezano in nasprotnemu pritožbenemu razlogovanju ni mogoče slediti. V zvezi z upoštevanjem teh ugotovitev pa ob pojasnjenem sodišče tudi ni zagrešilo pritožbeno uveljavljanih kršitev določb postopka iz 6. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

16. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je v zahtevo po odstranitvi jaška logično vključena tudi prepoved ponovne postavitve tega jaška. Tudi v zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da iz izvršilnega naslova izhaja le obveznost opustitve uporabe oziroma obratovanja jaška in odstranitve jaška, skladno z načelom stroge formalne legalitete pa je sodišče na tako opredelitev obveznosti vezano in je ne more širiti tudi na morebitno prepoved ponovne montaže že odstranjenega jaška. Če bi upnica želela doseči tudi prepoved bodočih istovrstnih ali podobnih dejanj, bi morala takšen zahtevek postaviti že v pravdi, česar ni storila. Na podlagi izvršilnega naslova, po katerem je bila obveznost že v celoti izpolnjena, tako upnica ne more doseči odstranitve zatrjevano ponovno postavljenega jaška, temveč mora za to izposlovati nov izvršilni naslov.

17. Odločitev o ugoditvi ugovoru zaradi uspešnega dolžnikovega izkaza, da je terjatev po sklepu o določitvi sodnih penalov v celoti izpolnil, je torej materialnopravno pravilna, posledično pa je pravilna tudi odločitev o stroških postopka. Glede tega pritožba sicer ne navaja nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, ob uradnem preizkusu pa višje sodišče ugotavlja, da je stroških po temelju pravilno odločeno skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim ter šestim odstavkom 38. člena ZIZ, po višini pa so stroški odmerjeni skladno z Odvetniško tarifo.

18. Po obrazloženem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče neutemeljeno upničino pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanih I. in II. točki ter prvem odstavku III. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP in peti odstavek 38. člena ZIZ). Prav tako sam svoje stroške odgovora na pritožbo krije dolžnik, saj z njim ni prispeval k odločitvi višjega sodišča (prvi odstavek 155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. VSL Sklep I Cpg 71/2020 z dne 18. 2. 2020. 2 Prim. VSL Sklep I Ip 95/2020 z dne 4. 2. 2020, VSC Sklep I Ip 348/2020 z dne 5. 11. 2020, VSM Sklep I Ip 351/2021 z dne 12. 5. 2021,... 3 Tako tudi Maja Lajevec in Elizabeta Žgajnar, E-paket Izvršba s komentarjem ZIZ, komentar k 57. in 58. členu, tax-fin-lex.si. 4 Prim. VSM Sklep II Ip 450/2023 z dne 29. 9. 2023. 5 Prim. VSL sklep I Ip 2383/2013 z dne 31. 7. 2013.