Jedro

Razlogi varstva pravice do sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko upravičijo razne oblike nadomestne vročitve in fikcije vročitve, pri tem pa mora biti upoštevana tudi pravica do učinkovitega sodnega varstva in pravica do izjave stranke, ki se ji sodno pisanje vroča. Vendar pa je v danem primeru podana situacija, ko naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi in mu je moč očitati nedobroverno in nevestno ravnanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca z dne 3. 4. 2018 za razveljavitev klavzule pravnomočnosti.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Poudarja, da odločitev ni pravilna. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009, iz katere jasno izhaja, da je namen vročanja omogočiti in zagotoviti udeležencu postopka seznanjenost s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, kar mu omogoča pripravo svoje obrambe. Ta namen pa lahko vročitev doseže le, če je dejansko zagotovljeno, da bo sodno pisanje prispelo do naslovnika. Pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da je bil njegov hišni predalčnik neuporaben. Sodišču je bilo tako znano, da mu sklep z dne 31. 7. 2017 ni bil nikoli vročen, do česar pa ni prišlo po krivdi nasprotnega udeleženca. V času vročanja je bil na zdravljenju (paliativna oskrba in rehabilitacija), zato sodne pošiljke iz objektivnih razlogov ni mogel prevzeti. Brez svoje krivde ni bil zmožen poskrbeti za uporaben in ustrezno zavarovan hišni predalčnik. Ključavnica je bila uničena zaradi vloma v letu 2017, strošek nakupa nove ključavnice - okoli 30,00 ali 40,00 EUR - pa mu je zaradi socialne ogroženosti predstavljal previsok finančni zalogaj. V času vročanja spornega sklepa naslova ni spremenil, bil pa je začasno odsoten zaradi zdravljenja. Nerazumno je od nasprotnega udeleženca pričakovati, da bo sodišča, organe in stranke obveščal o vsaki začasni odsotnosti z naslova, na katerem sicer prebiva. Ni šlo za dolgotrajno odsotnost, ampak za začasne odsotnosti zaradi zdravljenja v obdobju od maja do decembra 2017. Meni, da mu v zvezi z (ne)vročitvijo sklepa z dne 31. 7. 2017 ni mogoče očitati nedobrovernega in nevestnega ravnanja, oziroma, da do vročitve ni prišlo po njegovi krivdi. Sodišče je vedelo, da sklepa ni prejel in se z njim ni seznanil, saj se je sodna pošiljka vrnila z oznako "neuporaben hišni predalčnik".

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani N 354/2017 z dne 31. 7. 2017 ugodi. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v celoti in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor predlagateljici, ki pa se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča temelji na naslednjih prvinah dejstvenega substrata: - sklep z dne 31. 7. 2017 je bil tožencu najprej poslan na naslov B., od koder se je pisanje vrnilo z oznako "preseljen"; - predmetni sklep je bil nasprotnemu udeležencu nato poslan na naslov B., od koder se je pisanje vrnilo z oznako "neuporaben hišni predalčnik", zato je vročevalec na vratih pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora prevzeti; - nasprotni udeleženec pisma v prej navedenih rokih ni prevzel; - nasprotni udeleženec je 3. 4. 2018 vložil predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa z dne 31. 7. 2017. 6. Dejstveni sklop, ki ga je ugotovilo prvo sodišče, v celoti pritrjuje sprejeti odločitvi. Pritožba sicer pravilno izpostavlja, da lahko razlogi varstva pravice do sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja upravičijo razne oblike nadomestne vročitve in fikcije vročitve, da pa mora biti pri tem upoštevana tudi pravica do učinkovitega sodnega varstva in pravica do izjave stranke, ki se ji sodno pisanje vroča. Vendar pa je v danem primeru podana situacija, ko naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi in mu je moč očitati nedobroverno in nevestno ravnanje.

7. Pritožnik priznava, da je bil njegov hišni predalčnik neuporaben. V takšnem primeru je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je vročitev opravilo skladno z določbama 141. člena in četrtega odstavka 142. člena ZPP. Po določbi 141. člena se v primeru, da naslovnik nima predalčnika, ali je ta neuporaben, pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih, na kar je treba naslovnika na obvestilu o vročitvi posebej opozoriti. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku ter se podpiše. Pošta hrani pisanje 30 dni. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču. 8. Prvo sodišče je postopalo v skladu s prej navedenima citiranima določbama. Zato so pritožbena zatrjevanja o nepravilnosti vročitve neutemeljena. Pritožbena zatrjevanja o nezmožnosti nabave novega hišnega predalčnika predstavljajo pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče - skladno z določbo 337. člena ZPP - ne more upoštevati.

9. Tudi pritožbena zatrjevanja o začasni odsotnosti nasprotnega udeleženca zaradi zdravljenja so povsem posplošena in niso z ničemer izkazana, kar ugotavlja tudi prvo sodišče. Nasprotni udeleženec bi glede na dejstva, (1) da je bila odločitev prvega sodišča z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1208/2017 z dne 23. 5. 2017 razveljavljena, (2) da predmetni postopek še ni bil končan in (3) da je zaradi odpovedi pooblastila odvetniku lahko pričakoval neposredno vročanje pisanj njemu, moral pri prevzemanju sodnih pisanj postopati skrbneje. Glede na vse okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče pritrjuje naziranju prvega sodišča, da nasprotni udeleženec ni predstavil razlogov, ki bi opravičevali razveljavitev klavzule pravnomočnosti.

10. Pritožbeno sodišče je zaradi opisanega in ker tudi ni zasledilo kakšne od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka oziroma zmotne uporabe materialnega prava, na kar v skladu z določbo 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).