Jedro

Po določbi 30. člena ZBPP-C, na katero se napačno sklicuje tožena stranka, se postopek konča po prej veljavnem zakonu, če se je postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena BPP, pravnomočno končal pred uveljavitvijo ZBPP-C, pa upravičenec do BPP v njem ni uspel ali če država ni uspela izterjati sredstev za BPP od nasprotne stranke.

Po določbi petega odstavka sedaj veljavnega 48. člena ZBPP je upravičenec do BPP, če je na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep predsednice Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 36/2014 z dne 16. 3. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijanim sklepom tožniku naložil, da v roku 30 dni od prejema tega sklepa povrne stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v skupni višini 811,30 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi na račun sodišča, pod izvršbo.

2. Iz obrazložitve sledi, da je bila tožniku z odločbo Bpp 36/2014 z dne 11. 2. 2014 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku opr. št. P 360/2013, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. Za nudenje BPP je bila določena odvetnica A.A., ki je dne 15. 11. 2014 vrnila izpolnjeno napotnico s predlogom za odmero stroškov, ki so bili s sklepom z dne 7. 11. 2014 odmerjeni v višini 811,30 EUR. V pravdnem postopku je bila sklenjena sodna poravnava, v kateri je bilo v 2.b točki določeno, da tožeče stranke priznavajo oporoko zapustnika kot veljavno v delu, v katerem zapustnik vse preostalo premoženje (razen premoženja oziroma nepremičnin, ki so navedene v točki 2.1 poravnave) zapušča B.B. Na podlagi predmetne sodne poravnave je tožnik podedoval nepremičnine parc. št. 1234/21, k.o. ... do celote in parc. št. 976/0, 978/0, 910/0, 909/0, 908/0, 911/3, 977/3, 936/2, 929/0, vse k.o. ... do celote. Glede stroškov je bilo dogovorjeno, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, zaradi česar terjatev iz naslova stroškov postopka do nasprotne stranke ni nastala in tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo po 46. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

3. Ker je bila sodna poravnava sklenjena 4. 12. (pravilno 11.) 2014 in stroški za BPP izplačani 15. 12. 2014, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 19/15, v nadaljevanju ZBPP-C), se v predmetni zadevi na podlagi 30. člena ZBPP-C uporablja pred novelo veljavni zakon, ki v 48. členu določa obveznost vračila BPP, če je upravičenec v postopku delno ali celoti uspel in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke. Tožnik je torej po sodni poravnavi dobil premoženje v vrednosti 43.558,00 EUR, zato je na podlagi prvega odstavka 48. člena ZBPP dolžan vrniti znesek, izplačan iz naslova BPP.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povračilo stroškov postopka. V tožbi navaja, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, to je prvi odstavek 48. člena ZBPP, saj je iz sklenjene sodne poravnave razvidno, da tožnik v postopku ni uspel. V pravdnem postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, ker je bila zoper njega vložena tožba in je bil torej prisiljen v postopku varovati svoje interese kot tožena stranka, ni pridobil premoženja. Tožena stranka utemeljuje, da je pridobil premoženje v zapuščinskem postopku opr. št. D 21/2013, za katerega pa mu ni bila dodeljena BPP. Ob tem poudarja, da gre za premoženje, v katerega je tožnik dolga leta vlagal. Gre za skromno podeželsko hišo s parcelami, ki so kot kmetijska zemljišča nizke vrednosti. Hiša se je v zapuščinskem postopku obremenila še s služnostjo stanovanja v korist njegovega brata. S skromnimi dohodki mora preživljati tudi brezposelno ženo in hčer, z družino pa živi še ženina hči C.C. Protispisna je navedba, da je bilo v poravnavi dogovorjeno, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. O stroških je namreč odločilo sodišče samo. Podredno tožnik opozarja še na določbo (sedaj veljavnega) petega odstavka 48. člena ZBPP, po katerem je upravičenec do BPP v primeru sklenitve poravnave dolžan vrniti le polovico stroškov, ki so bili izplačani iz naslova BPP.

5. Tožena stranka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

6. Tožba je utemeljena.

7. Po mnenju sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnik v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, pridobil premoženje in da mora posledično vrniti stroške BPP, vendar pa je napačno uporabila prvi odstavek 48. člena ZBPP glede višine zneska vračila.

8. Določba 48. člena ZBPP, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, je bila spremenjena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C), ki je začel veljati 4. 4. 2015. Določbi 29. in 30. člena ZBPP-C določata primere, v katerih se postopek izterjave stroškov BPP konča po prej veljavnih določbah ZBPP (Uradni list RS, št. 96/04 u.p.b., 23/08 in 15/14-odl. US). Po določbi 30. člena ZBPP-C, na katero se napačno sklicuje tožena stranka, se postopek konča po prej veljavnem zakonu, če se je postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena BPP, pravnomočno končal pred uveljavitvijo ZBPP-C, pa upravičenec do BPP v njem ni uspel ali če država ni uspela izterjati sredstev za BPP od nasprotne stranke. Prehodne določbe glede na navedeno za primer, kot je obravnavani, ne določajo uporabe katerega od predhodnih predpisov. Tožnik je namreč v pravdnem postopku uspel, na podlagi sodne poravnave je pridobil premoženje, dolžan pa je sam nositi svoje stroška postopka. Tožena stranka bi zato pri odločitvi morala uporabiti peti odstavek 48. člena ZBPP, kot je veljal v času izdaje sklepa (enako tudi sodbi tega sodišča II U 258/2015 z dne 9. 9. 2015 in I U 1819/2015 z dne 10. 2. 2016).

9. Po določbi petega odstavka sedaj veljavnega 48. člena ZBPP je upravičenec do BPP, če je na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave. S poravnavo, ki jo je sklenil v pravdnem postopku, in ki je sestavni del sklepa o dedovanju (IV. točka izreka sklepa), je tožnik nedvomno pridobil nepremičnino premoženje, katerega vrednost po ugotovitvah tožene stranke znaša 43.558,00 EUR. V sodni poravnavi so se namreč dediči dogovorili o načinu razdelitve premoženja po pokojnem očetu, pri čemer je tožnik dobil več nepremičnin, vključno s hišo, v kateri živi. Neutemeljen in protispisen je zato ugovor, da premoženja ni pridobil v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP. Neutemeljen pa je tudi ugovor glede vrednosti nepremičnin. Navedeni ugovor je povsem pavšalen, posledično pa tožnik z njim ni uspel izkazati, da bi znesek vračila BPP presegal polovico vrednosti premoženja, ki ga je tožnik dobil s poravnavo.

10. Ob pravilni uporabi določb 48. člena ZBPP je tožnik po mnenju sodišča dolžan povrniti le polovico zneska, izplačanega izvajalki BPP, to je 405,65 EUR. Glede na navedeno je sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo organu za BPP, da v zadevi ponovno odloči v skladu z zgornjim stališčem.

11. O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse sodišče ni odločalo, ker je tožnik oproščen njenega plačila v tem upravnem sporu že na podlagi zakona (10. člena Zakona o sodnih taksah).

12. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

13. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.