Jedro

Tudi pred sprejemom novele ZPP-E je bila sodna praksa glede nastopa zakonske fikcije po četrtem odstavku 142. člena ZPP ustaljena. Novela ZPP-E je z upoštevanjem takšnega stališča s spremembo predmetne določbe nastop zakonske fikcije zgolj jasneje opredelila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikov ugovor kot prepozen.

2. Sklep pravočasno izpodbija dolžnik. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ne navaja. V pritožbi nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je sklep o izvršbi prejel 17. 3. 2022, in navaja, da ga je prejel 18. 3. 2022. Zaradi njegove odsotnosti mu je namreč vročevalec 2. 3. 2022 v hišnem predalčniku pustil obvestilo o prispelem pismu, katerega je lahko prevzel v 15 dneh. A zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusa, pisma ni uspel prevzeti. Zato mu je bilo pismo puščeno v hišnem predalčniku 18. 3. 2022. Ugovor je vložil pravočasno v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi. Na obvestilu je bil naveden pravni pouk: „Če pisma v tem roku ne boste prevzeli, bo sodišče štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka. Po poteku tega roka bo pismo puščeno v vašem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku ali poštnem predalu“. Glede na takšen pravni pouk se šteje, da je vročitev opravljena po poteku 15 dnevnega roka za prevzem, ki je potekel 17. 3. 2022. In ker v navedenem pravnem pouku ni časovno opredeljeno, kdaj po poteku tega roka se šteje, da je vročitev opravljana, je ugovor vložen pravočasno. Trenutek po poteku roka se torej definira kot trenutek, ko je vročevalec pustil pismo v hišnem predalčniku. Nadalje navaja, da je v odvetniški pisarni poiskal pravno mnenje glede ravnanja sodišča v takšnem primeru in izkazalo se je, da je bil na obvestilu o prispelem pismu napačno naveden pravni pouk, ki ni v skladu z veljavnim četrtim odstavkom 142. člena ZPP oziroma je na njem opozorilo, ko je po ZPP veljalo, da se šteje dan vročitve z dnem, ko je pismo puščeno v hišnem nabiralniku. Zatrjuje, da je bil zaveden glede dneva vročitve in poteka roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, zato je prikrajšan v ustavni pravici do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke, saj je pravica do pritožbe ena izmed temeljnih človekovih pravic (25. člen Ustave RS). Prilaga kopijo pravnega pouka z obvestila o prispelem pismu in kopijo prejetega pisma.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik sklep o izvršbi prejel 17. 3. 2022, ugovor pa je vložil 26. 3. 2022, kar je po preteku osemdnevnega zakonskega roka za vložitev ugovora iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ.

6. Dolžniku v pritožbi ni sporno, da mu je bilo pisanje vročeno s t. i. fikcijo vročitve. Sporno pa je, kdaj je slednja dejansko nastopila in posledično, kdaj je začel teči rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi.

7. V skladu s 142. členom ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ v postopku izvršbe uporablja smiselno, se sklep o izvršbi vroča osebno stranki. Zaradi varovanja pravice nasprotne stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (in sodnega varstva nasploh) pa ZPP predvideva tudi fiktivno vročitev, kadar sodnega pisanja ni mogoče neposredno vročiti „v roke“ naslovniku ali njegovemu družinskemu članu (tretji do peti odstavek 142. člena ZPP). Ta se opravi tako, da vročevalec v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja naslovnika pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če pa pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP). Glede na zgoraj povzete določbe ZPP nastopi fikcija, da se vročitev šteje za opravljeno, zadnji dan petnajstdnevnega roka, ne glede na to, kdaj je pismonoša dejansko pustil sodno pošiljko v naslovnikovem predalčniku.

8. Dolžnik si zmotno razlaga kdaj mu je bilo pisanje vročeno in kdaj je začel teči rok za ugovor zoper sklep o izvršbi. Glede na zgoraj pojasnjeno nastopi fikcija vročitve (že) s pretekom zadnjega, t. j. 15. dne – o čemer je bil dolžnik pravilno opozorjen – zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. dan po puščenem obvestilu. Neutemeljene so namreč pritožbene navedbe o napačnem pravnem pouku na obvestilu o prispelem pismu, ki ga prilaga v dokaz svojih pritožbenih navedb. Pravni pouk na obvestilu o prispelem pismu, ki se vroča osebno, ureja drugi odstavek 12. člena Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku in je naslednji: „Če pisma v tem roku ne boste prevzeli, bo sodišče štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka. Po poteku tega roka bo pismo puščeno v vašem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku ali poštnem predalu. Če predalčnika nimate ali je neuporaben ali bo vaš poštni predal poln, bo pismo vrnjeno sodišču, ki je odredilo vročitev (člen 142. oziroma 139/2 in 3 ZPP)“. Iz obvestila o prispelem pismu, ki ga je k pritožbi v dokaz svojih pritožbenih trditev priložil pritožnik, izhaja identičen pravni pouk. Takšen pravni pouk pa je tudi skladen z veljavnim četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Tudi pred sprejemom novele ZPP-E (Uradni list RS št. 10/2017 z dne 27. 2. 2017) je bila namreč sodna praksa glede nastopa zakonske fikcije po četrtem odstavku 142. člena ZPP ustaljena.1 Novela ZPP-E je z upoštevanjem takšnega stališča s spremembo predmetne določbe nastop zakonske fikcije zgolj jasneje opredelila.

9. Ker iz vročilnice, pripete k listini z zap. št. 2 (t. j. sklepu o izvršbi), izhaja, da je bilo v dolžnikovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o možnosti dviga pisanja v roku 15 dni, pisanja pa dolžnik v tem roku ni dvignil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila (na podlagi fikcije vročitve) vročitev sklepa o izvršbi opravljena 17. 3. 2022. Osemdnevni rok iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ se je iztekel 25. 3. 2022, dolžnik pa je, kar pritožbeno ni sporno, ugovor vložil 26. 3. 2022, kar je torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato takšen ugovor na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ utemeljeno zavrglo.

10. Glede na zgoraj pojasnjeno tudi niso utemeljene pritožbene navedbe o kršitvi 23. in 25. člena Ustave RS, saj pritožnik v svojih ustavnih pravicah vsled prepozno vloženega ugovora ni bil prikrajšan. Dolžnik je še navajal, da pisanja ni mogel dvigniti zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusa. Predmetne navedbe, ki so sicer pavšalne in v celoti neizkazane, so lahko predmet predloga za vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP in 36. člen ZIZ), na odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi pa ne morejo vplivati.

11. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Glej judikate Vrhovnega sodišča RS II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012, II Ips 58/2011 z dne 24. 10. 2013, III Ips 3/2013 z dne 20. 3. 2013.