Jedro

Davčni zavezanec v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine ne more več uveljavljati olajšave za vzdrževane družinske člane.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z zgoraj navedeno prvostopno odločbo, ki je bila po pritožbi tožnika potrjena tudi z odločbo drugostopnega organa, je bila tožniku za leto 2011 odmerjena dohodnina v znesku 16,62 EUR, ki jo je dolžan plačati na način, naveden v prvostopni odločbi. Iz ugotovitev upravnih organov izhaja, da je bil tožniku dne 31. 5. 2012 izdan informativni izračun dohodnine za leto 2011, v katerem mu je bila med drugim priznana posebna olajšava za vzdrževane družinske člane in sicer za ženo A.A. za obdobje od januarja do marca leta 2011. Zoper ta informativni izračun je tožnik vložil ugovor, v katerem je navedel drugačno višino nadomestila za brezposelnost, rubrike „spremembe ali dopolnitve podatkov vzdrževanih družinskih članov“ pa ni izpolnil. Prvostopni organ je višino nadomestila za brezposelnost preveril pri Zavodu RS za zaposlovanje in ugotovil, da je bila le-ta v informativnem izračunu pravilno upoštevana. V pritožbi zoper v tem upravnem sporu izpodbijano odmerno odločbo pa je želel tožnik dodatno uveljavljati ženo kot vzdrževanega družinskega člana še za preostanek leta 2011. Glede tega je drugostopni organ tožniku pojasnil, da je v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) mogoče posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljati s posebno vlogo, ki se jo pošlje davčnemu organu najkasneje do 5. februarja, ali pa po prejemu informativnega izračuna v ugovoru zoper informativni izračun. Tožnik ne do 5. februarja in ne v ugovoru zoper informativni izračun ni uveljavljal posebne olajšave za ženo za obdobje od aprila do konca leta. Iz tega razlog je bila posebna olajšava v izpodbijani odločbi enako upoštevana kot v informativnem izračunu, saj naknadno spreminjanje ali uveljavljanje posebne olajšave v skladu z odločbami 267. člena ZDavP-2, drugega odstavka 270. člena ZDavP-2 ter prvega in drugega odstavka 271. člena ZDavP-2 ni več mogoče. Tožnik se s tako odločitvijo v tožbi, vloženi v tem upravnem sporu, ne strinja. Navaja, da se mu je tokrat prvič zgodilo, da je moral doplačati 16,00 EUR, čeprav je pred tem dobil dohodnino vedno povrnjeno. Ko je dobil odločbo o tem, da mora dohodnino doplačati, je najprej zahteval, naj se preveri točnost podatkov o njegovih prejemkih. Ko je dobil drugo odločbo, in se tudi s to ni strinjal, se je oglasil na DURS-u v Lendavi in pri natančnem pregledu je bilo ugotovljeno, da je bila žena priznana kot olajšava samo za tri mesece, namesto dvanajst, zato je prišlo do razlike pri odmeri dohodnine. Upokojil se je marca 2011 in je imel olajšavo za svojo ženo priznano do marca 2011, nihče pa ga ni obvestilo o tem, da bi moral svojo ženo posebej prijaviti. Navaja, da ima pokojnino v znesku 567,43 EUR in nezaposleno ženo, ki nima nobenih dohodkov. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. Dodaja, da je olajšava za vzdrževane družinske člane davčna ugodnost, ki jo zavezanec lahko izkoristi ali pa ne, ali pa si jo deli s kakšnim drugim zavezancem. Zato zaposleni na davčnih uradnih ne preverjajo sami, kako je bila olajšava uveljavljana, ampak mora to storiti davčni zavezanec, ko prejme informativni izračun dohodnine. Če ugotovi, da je olajšava priznana drugače, kot to želi, mora to sporočiti davčnemu organu v obrazcu za ugovor. Tožena stranka sicer težko finančno situacijo tožnika razume, vendar pa ne more postopati v nasprotju z veljavnimi predpisi.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Informativni izračun in napoved vsebujeta podatke, potrebne za določanje davčne osnove oziroma izračun dohodnine, in podatke potrebne za nadzor, uveljavljanje davčnih olajšav in osebne in druge podatke, ki omogočajo identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčne olajšave (prvi odstavek 270. člena ZDavP-2). Davčni zavezanec lahko podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pravilno upoštevanje davčnih olajšav pri sestavi informativnega izračuna v skladu s tretjim odstavkom 267. člena ZDavP-2, pošlje davčnemu organu najpozneje do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto (drugi odstavek 270. člena ZDavP-2).

Davčni organ odmeri dohodnino z odločbo. Odmera dohodnine se opravi na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec rezident (prvi in drugi odstavek 267. člena ZDavP-2). Na podlagi teh podatkov davčni organ najpozneje do 31. maja tekočega leta za davčnega zavezanca rezidenta sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine, ki velja za njegovo napoved, če davčni zavezanec rezident najmanj v 15 dneh od vročitve ne vloži ugovora. Po poteku roka za vložitev ugovora in če davčni rezident nanj ne ugovarja, velja informativni izračun dohodnine za odločbo o odmeri dohodnine (tretji odstavek 267. člena ZDavP-2). Če davčni rezident ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, lahko v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna vloži ugovor (četrti odstavek 267. člena ZDavP-2). Če davčni zavezanec ugovarja zoper informativni izračun, v roku za ugovor vloži dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine (peti odstavek 267. člena ZDavP-2). Prvi odstavek 271. člena ZDavP-2 pa določa, da lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine (prvi odstavek 271. člena ZDavP-2).

Tudi po presoji sodišča so bila zgoraj navedena določila pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno uporabljena. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, je davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal, tožniku izdal informativni izračun, v katerem je olajšavo za vzdrževane družinske člane, to je za tožnikovo ženo, upošteval za obdobje od januarja do marca leta 2011. Tožnik v ugovoru zoper informativni izračun temu delu informativnega izračuna ni ugovarjal, zato ga prvostopni organ ob obravnavi ugovora tudi ni mogel preverjati. Ugovor je preveril v obsegu, kot ga je podal tožnik, in nato izdal odmerno odločbo. Šele v pritožbi zoper odmerno odločbo je tožnik ugovarjal, da bi mu morala biti priznana olajšava za vzdrževane družinske člane, to je za njegovo ženo, za celo leto in ne samo za tri mesece. Glede na določilo prvega odstavka 271. člena ZDavP-2, takšnega ugovora davčni organ ob odločanju o pritožbi zoper odmerno odločbo ni več mogel upoštevati.

Glede na tožbene navedbe sodišče še dodaja, da se po drugem odstavku 267. člena ZDavP-2 odmera opravi na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec rezident. Davčni organ je na osnovi podatkov, s katerimi je razpolagal ob sestavi informativnega izračuna, tožniku upošteval vzdrževanega družinskega člana – to je ženo, za obdobje od januarja do marca. Tožnik ne do 5. februarja tekočega leta, to je leta 2012 za leto 2011, ne v ugovoru zoper informativni izračun ni uveljavlja žene kot vzdrževane družinske članice za celotno obdobje leta 2011. To je storil šele v pritožbi zoper odmerno odločbo, ko pa po zgoraj obrazloženem tega ni več mogoče upoštevati.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).