Jedro

S 5. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1H), ki je pričel veljati 14. 6. 2013, je prišlo do spremembe drugega odstavka 23. člena ZP-1 tako, da je za hujši prekršek šteti tisti prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj tri kazenske točke v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila in je to skladno z določbo 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZprCP-B), ki je spremenil med drugim določbo četrtega odstavka 23. člena ZPrCP in na tak način uskladil pojem „hujši prekršek“ s prej navedeno določbo ZP-1 in sicer z veljavnostjo od 1. 9. 2013 dalje. Pri tem je sodna praksa kot ključen datum štela izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

I. Pritožba zagovornikov storilca U. P. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka v višini 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 26. 9. 2014 je le-to odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilca U. P. preklicalo, v breme pa mu je naložilo tudi plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep so se pravočasno pritožili zagovorniki storilca U. P. in v pritožbi med drugim navedli, da storilec plačilnega naloga o domnevni storitvi hujšega cestno-prometnega prekrška Pn 22404-2545/2014 z dne 14. 8. 2014 nikoli ni prejel oziroma mu je bil glede na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku nepravilno vročen. S tem mu je bilo onemogočeno podati zoper njega zahtevo za sodno varstvo in s tem obrazložiti dejansko stanje očitanega prekrška, saj kritičnega dne svojega avtomobila v Velenju sploh ni vozil, temveč je to bila njegova mati J. P., ki si je tedaj storilčev osebni avtomobil izposodila. Storilec je zaradi nepravilne vročitve navedenega plačilnega naloga pri prekrškovnem organu vložil izredno pravno sredstvo pobudo za odpravo oziroma spremembo plačilnega naloga. Ker storilcu s strani prekrškovnega organa ni bilo omogočeno pravno varstvo, pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma postopek ustavi, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je 7. 4. 2014 izdalo sklep, s katerim je predlogu storilca U. P. za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodilo, hkrati pa mu je naložilo tudi obveznosti, ki jih je moral izvršiti, da sodišče navedene odločitve ne bi preklicalo, o čemer je bil posebej opozorjen v pravnem pouku navedenega sklepa, med drugim v točki III njegovega izreka tudi, da v času preizkusne dobe, ki je pričela teči dan po vročitvi tega sklepa, storilec ne sme storiti prekrška, ki je po Zakonu o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) opredeljen kot hujši prekršek (četrti odstavek 23. člena navedenega zakona). Storilec U. P. je navedeni sklep prejel osebno 14. 4. 2014, kar je razvidno iz vročilnice Pošte Podgorje pri Slovenj Gradcu, kar pomeni, da je navedena 12-mesečna preizkusna doba pričela teči 15. 4. 2014 in bi se iztekla 15. 4. 2015. Sodišče prve stopnje je prejelo obvestilo Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij Ministrstva za pravosodje z dne 22. 9. 2014, da je storilec v teku navedene preizkusne dobe storil hujši cestno-prometni prekršek po 3. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, iz plačilnega naloga z dne 14. 8. 2014 pa je med drugim tudi razvidno, da je storilec ta prekršek storil 5. 8. 2014 in mu je prekrškovni organ zanj izrekel glavno sankcijo globo v višini 250,00 EUR in stransko sankcijo 3 kazenske točke. S 5. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1H), ki je pričel veljati 14. 6. 2013, je prišlo do spremembe drugega odstavka 23. člena ZP-1 tako, da je za hujši prekršek šteti tisti prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj tri kazenske točke v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila in je to skladno z določbo 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZprCP-B), ki je spremenil med drugim določbo četrtega odstavka 23. člena ZPrCP in na tak način uskladil pojem „hujši prekršek“ s prej navedeno določbo ZP-1 in sicer z veljavnostjo od 1. 9. 2013 dalje. Pri tem je sodna praksa kot ključen datum štela izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar v obravnavani zadevi pomeni 20. 1. 2014 in je zaradi tega prekršek storilca U. P. z dne 5. 8. 2014 oceniti kot hujši cestno-prometni prekršek, saj je kot takšnega šteti tisti cestno-prometni prekršek, za katerega je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Zaradi tega, in ker je iz potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti na navedenem plačilnem nalogu razvidno, da je le-ta postal pravnomočen in izvršljiv 13. 9. 2014, ter ker določba drugega odstavka 202.e člena ZP-1 med drugim predpisuje, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu z izpodbijanim sklepom z dne 26. 9. 2014 utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilca U. P..

5. Pritožnik je v svoji pritožbi uveljavljal dva razloga in sicer nepravilno vročitev plačilnega naloga, s katerim se storilcu očita storitev navedenega hujšega cestno-prometnega prekrška in nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje le-tega. Zaradi uveljavljanja prvega pritožbenega razloga je pritožbeno sodišče z dopisom z dne 22. 10. 2014 zadevo vrnilo sodišču prve stopnje tako, da sta lahko prekrškovni organ in po vloženem pravnem sredstvu zahtevi za sodno varstvo pristojno okrajno sodišče odločala o podanem (glede na vsebino vloge) zahtevku za razveljavitev potrdila pravnomočnosti na plačilnem nalogu prekrškovnega organa z dne 14. 8. 2014. Prekrškovni organ je o tem odločil s sklepom z dne 5. 11. 2014, po vloženi zahtevi za sodno varstvo pa je Okrajno sodišče v Celju 12. 2. 2015 navedeno zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno in je sklep prekrškovnega organa z dne 5. 11. 2014 potrdilo (storilcu pa v breme naložilo plačilo sodne takse v višini 150,00 EUR). Na tak način pritožnik z vložitvijo predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti navedenega plačilnega naloga ni uspel in je le-ta pravnomočen z dne 13. 9. 2014, zaradi česar so njegove pritožbene navedbe, da storilec plačilnega naloga ni prejel oziroma, da le-ta ni pravnomočen, neutemeljene. Enako velja za pritožnikove navedbe v zvezi z drugim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na uveljavljanje nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja hujšega prekrška, ki ga je storilec storil 5. 8. 2014, saj je posamezno odločitev sodišča mogoče izpodbijati zgolj glede na njen izrek, kar v obravnavani zadevi pomeni izpolnitev pogojev za preklic odložitve prenehanja veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja, ne more pa biti predmet tega pritožbenega postopka vprašanje popolnosti oziroma pravilnosti dejanskega stanja prekrška iz plačilnega naloga prekrškovnega organa z dne 14. 8. 2014, saj bi te razloge storilec lahko uveljavljal le s pravočasno vloženim pravnim sredstvom zoper navedeni plačilni nalog, to je z zahtevo za sodno varstvo.

6. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče skladno z določbama 168. člena in tretjega odstavka 163. člena ZP-1 sklenilo, kot je navedeno v izreku tega sklepa in je pritožbo pritožnika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje, storilcu pa v skladu z določili prvega odstavka 144. člena in prvega odstavka 147. člena ZP-1 naložilo plačilo sodne takse kot strošek pritožbenega postopka v višini 20,00 EUR (tarifna številka 8407).