Jedro

Predmetna nadzidava je dopustna upoštevaje dejstvo, da so odmiki novogradnje od parcelne meje sosednjega lastnika manj kot 3 m, le s soglasjem soseda. Glede na to, da soglasje ni bilo pridobljeno, niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Piran zavrnila zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo (nadzidavo-legalizacijo) stanovanjskega objekta na zemljiški parceli št. 6130/2 k.o. ... Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je v skladu s 66. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) preverila med ostalim, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. V postopku je bilo ugotovljeno, da se v skladu s prostorskim delom Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Piran, obravnavani objekt nahaja v ureditvenem območju Z8/1, ki se urbanistično ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji za območje prostorskih celot Strunjan (1), Seča (8), Karbonara-Lucan (9), Sečovlje (11) in Liminjan-Vinjole-Krog (13) v Občini Piran ( v nadaljevanju PUP), ki v 21. členu določa glede lege objektov, da morajo biti nove stanovanjske in druge stavbe odmaknjene od parcelnih mej najmanj 3 m, za razdaljo manjšo od 3 m si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele. Enako velja za prizidke in adaptacije, smer slemena stavb mora biti usklajena z obstoječo zasnovo, soglasje pa je potrebno za vse posege na obstoječih objektih pri katerih se spreminjajo tlorisne in višinske dimenzije objekta (obvezna razlaga PUP 3/04). Glede na to, da je upravni organ ugotovil, da se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja nanaša na legalizacijo dela mansarde in nadkritje terase, ki se izvaja na meji s parc. št. 6130/1 k.o. ..., v odmiku, ki je manjši od 3 m od navedene parcele, predvideni poseg pa se izvaja bližje kot 3 m od sosednje parcele, je tožečo stranko pozval, da odpravi pomanjkljivosti tako, da priloži soglasje sosednje parcele. Ker v danem roku tožeča stranka ni predložila soglasja soseda, da se strinja s predvideno gradnjo v odmiku manjšem od 3 m, je zaradi neizpolnjevanja pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. točke 66. člena ZGO-1, ki se nanaša na skladnost PGD s prostorskim aktom, zahtevo tožeče stranke zavrnila.

2. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 35108-260/2015/3-NK z dne 2. 3. 2016 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje kot neutemeljeno zavrnilo.

3. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz vseh razlogov določenih v 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), to je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično napačne uporabe materialnega prava, kakor tudi zaradi bistvenih kršitev določb postopka. V tožbi najprej povzame vsebino izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje s katere vsebino se ne strinja. Vztraja pri ugovoru, da se v konkretni zadevi ne varuje javni interes, čemur je upravni postopek namenjen, temveč interes soseda mejaša, ki v postopku zlorablja svoj interes, želi škodovati tožeči stranki in za to ne izbira sredstev. Pri tem se je poslužil tudi inšpekcijskih organov, ki so odredili ustavitev gradnje do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja št. 351-274/2005 z dne 7. 3. 2006 Upravne enote Piran.

4. Predmetni postopek se nanaša na legalizacijo nadzidka, ki je izveden na obstoječem objektu stanovanjske hiše. Tožeča stranka je v postopku za legalizacijo predložila popoln projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) št. 004/15 pooblaščenega projektanta ... d.o.o., nadzidek se nahaja na zazidljivi parceli št. 6130/2 k.o. ..., medtem ko sama stanovanjska hiša tožeče stranke sega tudi na parc. št. 6130/5 k.o. ..., katere formalni lastnik je sicer sosed B.B., ki se je do lastništva navedene parcele dokopal s prevaro. V postopkih parcelacije, ki so bili izpeljani z očitnimi zlorabami pravic, je bilo tako na območju, kjer se že več kot 100 let nahaja stanovanjska hiša v kateri stanuje tožeča stranka, ustanovljena nova parc. št. 6132/5, ki je v lasti soseda B.B. Ta okoliščina ustvarja vrsto sporov med tožečo stranko in B.B., ki za varstvo svojih interesov ne izbira sredstev in zavrača izdajo soglasja za rekonstrukcijo objekta tožeče stranke.

5. V nadaljevanju pojasnjuje sodne postopke, ki jih ima s sosedom zaradi sporne parcelacije in zaključuje, da je namen določb o najmanjšem možnem odmiku od parcelne meje v prostorskih aktih odraz načela varstva javnega interesa, v konkretnem upravnem postopku pa sosed B.B. zlorablja pravico, ki jo pozitivni predpisi priznavajo kot javni interes, saj nepremičnina tožeče stranke, vključno s sedaj spornim nadzidkom nima nikakršnih negativnih vplivov na stanovanjsko hišo soseda, ki je od hiše tožeče stranke oddaljena vsaj 9,25 m. S tem pa naj bi bila kršena določba 7. člena ZUP, glede varstva koristi strank in varstva javnih koristi kot enega temeljnih načel splošnega upravnega postopka. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje spremeni tako, da tožeči stranki izda predlagano gradbeno dovoljenje, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

6. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

9. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, med strankami ni sporno, da je predmet odločanja v predmetni zadevi odločanje o zahtevi tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta (nadzidava-legalizacija) na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelovalca ... d.o.o. Ljubljana št. 004/15 z datumom september 2015 (v nadaljevanju PGD). Območje posega se upoštevaje Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran, nahaja v ureditvenem območju Z 8/1, ki se urbanistično ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje prostorskih celot Strunjan (1), Seča (8), Karbonara-Lucan (9), Sečovlje (11) in Liminjan-Vinjole-Krog (13) v Občini Piran (v nadaljevanju PUP). Iz tehničnega poročila in načrta arhitekture PGD nedvomno izhaja, da je predmet legalizacija projekta nadzidave obstoječe stanovanjske hiše, ki ni bila izvedena skladno s pridobljenim gradbenim dovoljenjem z dne 7. 3. 2006 in nadzidava obstoječe terase. Legalizacija obsega poenotenje višine strehe z obstoječim delom in zaprtje obstoječe terase skladno s potekom strehe. Iz PGD nadalje izhaja, da se obstoječi odmiki ne spreminjajo, pri čemer pa iz grafičnega dela PGD izhaja, da je gradnja predvidena na parcelni meji z zemljiščem parc. št. 6130/1 v lasti soseda tožeče stranke B.B

10. Upoštevaje določbo 21. člena PUP ter obvezno razlago Odloka o PUP št. 3/04 morajo biti nove stavbe, stanovanjske in druge stavbe odmaknjene od parcelne meje najmanj 3 m, za razdaljo manjšo od 3 m pa si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele, kar je potrebno tudi za vse posege na obstoječih objektih, pri katerih se spreminjajo tlorisne in višinske dimenzije objekta.

11. Tudi po mnenju sodišča predmetna nadzidava predstavlja novogradnjo, ki je mogoča upoštevaje že navedeno določbo PUP, ki se nanaša na odmike. V konkretnem primeru gre za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonkstrukcijo objekta (nadzidava-legalizacija). Po določbi 7.1 točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 se izvedba del, s katerimi se objekt dozida ali nadzida ali zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled šteje za gradnjo novega objekta, zato je tudi po mnenju sodišča predvideni poseg kakor je opredeljen z PGD treba šteti kot novo gradnjo. Predmetna nadzidava pa je upoštevaje 21. člen PUP in obvezno razlago PUP št. 3/04 dopustna upoštevaje dejstvo, da so odmiki novogradnje od parcelne meje sosednjega lastnika manj kot 3 m, le s soglasjem soseda. Glede na to, da soglasje ni bilo pridobljeno, tudi po mnenju sodišča niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO.

12. Glede na navedeno so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na kršitev varstva pravic tožeče stranke in varstva javne koristi neutemeljeni. Sodišče pri tem dodaja, da je bila izpodbijana odločba, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja, izdana zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev. Okoliščine, na katere se tožeča stranka sklicuje in, ki so posledica sporov in nesoglasij, ki jih ima tožeča stranka s sosedom na samo odločitev ne vplivajo. Tožeča stranka ne more uspeti z navedbami, ki se nanašajo na sporno lastništvo parcel, kot izhaja iz uradne evidence.

13. Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno so določbe o minimalnem odmiku v prvi vrsti pisane v javnem interesu, manjši odmik pa je dopusten le ob izpolnjevanju v prostorskih aktih določenih pogojev, ki pa kot je bilo obrazloženo niso izpolnjeni.

14. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bl postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II izreka:

15. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.