Jedro

Preizkusno obdobje že po naravi stvari ne more začeti teči pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Določitev preizkusnega obdobja za nazaj – ko tako dolžnik kot stečajni upravitelj nista opravljala še nobenih dodatnih obveznosti po 401. in 402. členu ZFPPIPP, ki se jima sicer dodatno naložijo v času trajanja preizkusne dobe, bi bila povsem v nasprotju z namenom tega instituta.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. St 60/2009-53 z dne 22.4.2010 sklenilo, da se ugovoru upnika z dne 22.3.2010 zoper sklep opr. št. St 60/2009-39 z dne 10.3.2010, s katerim je sodišče začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, ugodi in se preizkusno obdobje določi tako, da traja 3 leta od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, to je od 10.3.2010 do 9.3.2013. Zoper izpodbijani sklep je dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov, posebej pa zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitve postopkovnih pravil, vložil pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da se preizkusna doba izteče dne 29.1.2012, kot je bilo določeno v prvotnem sklepu z dne 10.3.2010, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik je dne 30.1.2009 predlagal uvedbo osebnega stečaja, saj že dalj časa ne more odplačevati dolgov, nastalih po stečaju ženine trgovine „A.“, ko je skušal neuspešno nadaljevati z njenim poslovanjem, in izpolnjevati obveznosti, ki jih je prevzel kot ženin porok. Ker je nezaposlen in brez premoženja, skupaj z družino pa prejema denarno socialno pomoč v znesku 443,40 EUR, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 3.2.2009 začelo postopek osebnega stečaja. Dolžnik je dne 7.4.2009 podal predlog za odpust obveznosti, v katerem je navedel, da nima rednih dohodkov iz dela niti iz premoženja, zato je povsem očitno, da njegove obveznosti, nastale do uvedbe stečaja, v tem postopku ne bodo mogle biti poplačane. Sodišče prve stopnje je dne 10.3.2010 izdalo sklep, s katerim je začelo postopek odpusta obveznosti in določilo preizkusno obdobje 3 let od 30.1.2009 (dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka) do 29.1.2012. Zoper ta sklep je dne 22.3.2010 podal ugovor upnik, ki je predlagal, da sodišče določi preizkusno dobo v izrečenem obsegu treh let od dneva izdaje sklepa o odpustu obveznosti dalje. Po opravljenem naroku treh let teče od dneva izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, to je od 10.3.2010 dalje.

Po 5. odstavku 400. člena ZFPPIPP (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur. l. RS št. 126/2007 in nadaljnji) preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe postopka osebnega stečaja. Sodišče prve stopnje je z določitvijo začetka teka triletnega preizkusnega obdobja od dneva izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti materialno pravo pravilno uporabilo. Pritožbeno sodišče poudarja, da preizkusno obdobje že po naravi stvari ne more začeti teči pred izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Določitev preizkusnega obdobja za nazaj – ko tako dolžnik kot stečajni upravitelj nista opravljala še nobenih dodatnih obveznosti po 401. in 402. členu ZFPPIPP, ki se jima sicer dodatno naložijo v času trajanja preizkusne dobe, bi bila namreč povsem v nasprotju z namenom tega instituta.

Pritožba odločitev sodišča prve stopnje izpodbija zgolj posredno. Navaja, da dolžnik s prvotnim sklepom določenemu trajanju preizkusne dobe ni ugovarjal (po 403. členu ZFPPIPP dolžnik nima pravice do ugovora zoper sklep o začetku odpusta obveznosti) izključno zato, ker se je sprijaznil z dejstvom, da se bo preizkusna doba iztekla že dne 29.1.2012, nova določitev začetka teka preizkusne dobe z izpodbijanim sklepom pa je preizkusno dobo de facto podaljšala za 14 mesecev. Ker pa je sodišče prve stopnje ugovoru upnika ugodilo zgolj iz materialnopravnega razloga, ki mu dolžnik niti ne nasprotuje, in je časovno trajanje preizkusne dobe treh let, ki ga sedaj izpodbija pritožba, v okviru omejitev časa preizkusne dobe iz 5. odstavka 400. člena ZFPPIPP, pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se z ostalimi pritožbenimi navedbami dolžnika glede upoštevanja okoliščin pri določitvi trajanja preizkusne dobe ni ukvarjalo, saj te niso pomembne za odločitev v predmetni zadevi.

Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).