Jedro

Če odvetnik ob vložitvi pritožbe ne predloži pooblastila (če tega v spisu še ni), je pritožba nedovoljena. Določb 5. odst. 98. člena ZPP je do odvetnikov stroga, ni pa protiustavna.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo tožene stranke vloženo 8.5.2009 (zoper sodbo izdano v tej zadevi dne 20.3.2009), zavrglo. Ugotovilo je namreč, da k pritožbi pooblastilo pooblaščenca Odvetniške družbe X ni bilo priloženo (5. odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku).

Zoper sklep je toženec vložil pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da ne drži, da pooblastilo k pritožbi ni bilo priloženo. Da je bilo priloženo, izhaja iz zabeležke na prvi strani pritožbe, kot dokaz pa predlaga tudi zaslišanje zaposlenih v odvetniški pisarni. Meni še, da je potrebno v takšnih primerih, ko gre za hude posledice, kakršenkoli dvom glede pooblastila, razlagati v korist stranke. Vsekakor pa je določba 5. odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP nepravična, prestroga do stranke, predvsem pa neustavna, saj stranki jemlje pravico do pritožbe, ki pa jo zagotavlja že Ustava RS. Ta določba stranke, ki primer zaupajo odvetniku, postavlja v bistveno slabši položaj, kot pa stranke, ki svoj primer zaupajo osebi, ki ni odvetnik, kar je v nasprotju tudi s 14. členom Ustave RS, ki zagotavlja enakost pred zakonom. Izpodbijano določilo krši tudi pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS ter enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave RS. Pritožbeno sodišče naj v skladu z določili Zakona o sodiščih postopek prekine in sproži pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti tega določila. K pritožbi pooblastilo „ponovno“ prilaga.

Pritožba ni utemeljena.

Zaključek sodišča prve stopnje, da k pritožbi toženca zoper sodbo sodišča z dne 20.3.2009, pooblastilo ni bilo priloženo, je pravilen in v skladu s podatki in z listinami v spisu. Iz dohodnega žiga na zavrženi vlogi (pritožbi z dne 6.5.2009, vloženi priporočeno 7.5.2009, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 8.5.2009) izhaja, da je bila vložena v dveh izvodih, brez prilog. Enako izhaja tudi iz popisa spisa, niti se v prilogah ali v samem spisu pooblastilo ne nahaja. Navedenega zapis na prvi strani pritožbe, da je pooblastilo priloženo, ne more spremeniti. Da pooblastilo ni bilo priloženo, potrjuje tudi dejstvo, da ima pooblastilo, priloženo k pritožbi zoper sklep o zavrženju, datum 6.5.2009, torej datum sestave zavržene pritožbe. Če bi bilo priloženo k tej pritožbi, ga toženec ne bi mogel priložiti k pritožbi z dne 19.5.2009. Da bi toženec odvetniški družbi 6.5.2009 podpisal več pooblastil ali da je bilo pooblastilo za sestavo pritožbe z dne 19.5.2009, antidatirano, pa pritožba ne zatrjuje. Dejansko stanje je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, zato ni razlogov za zaslišanje odvetnikov oziroma drugih članov pisarne Odvetniške družbe X. Glede na to, da pooblastilo k pritožbi zoper sodbo z dne 20.3.2009 ni bilo priloženo, čeprav je bilo v sodbi ustrezno opozorilo navedeno, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 5. odstavka 98. člena ZPP, pritožbo pravilno in zakonito zavrglo. Pritožbeno sodišče se strinja, da je navedena določba do odvetnikov stroga, ni pa protiustavna. Drži, da bi vlogo stranke, ki bi jo ta vložila sama ali po nekvalificiranem pooblaščencu, sodišče vrnilo v popravo, medtem ko se odvetnikova brez pooblastila zavrže in da je stranka, ki je ne zastopa odvetnik, v navidez bolj ugodnem položaju. Vendar pa - če stranko zastopa kvalificirani pooblaščenec, se od njega pričakuje, da bo ravnal z ustrezno skrbnostjo dobrega strokovnjaka in se zanj tudi upravičeno domneva, da pozna osnovna postopkovna pravila. Ta določba strankam ne jemlje ustavnih pravic, kot jih izpostavlja pritožba, ampak od odvetnikov terja le ustrezno skrbnost. Pritožbeno sodišče je glede na povedano pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo.