Jedro

Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Švico v 391. členu določa, da osebe, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po uveljavitvi ZPIZ-2. Glede na takšno določbo, in ker je tožnik pogoje za pridobitev pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine izpolnil do uveljavitve ZPIZ-2, ki je pričel veljati 1. 1. 2013, je sodišče prve stopnje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine ugotavljalo po ZPIZ-1. V 157. členu ZPIZ-1 je določeno, da pripada uživalcu pokojnina od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja oziroma se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Tožena stranka je tožniku pravilno priznala pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine v skladu z določbo 157. člena ZPIZ-1 le od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev za nazaj, to je od 1. 9. 2012 dalje. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke s priznanjem pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine že od 26. 10. 2009 dalje ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 11. 2. 2014 in da se mu prizna pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine že od 26. 10. 2009 dalje.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Vztraja pri tožbi in tožbenem zahtevku, da se mu na podlagi pokojninske dobe dopolnjene v Sloveniji v obdobju od 12. 2. 1968 do 2. 5. 1974 v trajanju 6 let, 3 mesece in 9 dni, prizna in izplača pokojnina. Namesto, da bi se mu pokojnina obračunavala s pričetkom leta 2006, ima priznano pokojnino od 1. 9. 2012 v znesku 88,35 EUR. Ta znesek pa je začel prejemati šele marca 2014. Meni, da je znesek sorazmernega dela starostne pokojnine premajhen in da bi moral biti višji. Uveljavlja, da se mu izplača pokojnina za obdobje od leta 2006 do dneva, ko jo je pričel uradno prejemati, to je leta 2012. Glede na to, da je slabega premoženjskega stanja predlaga, da se s pomočjo sodnega izvedenca na stroške sodišča ugotovijo njegove plače oziroma prejemki in na tej podlagi izračuna njegova pokojnina ter dolg, ki ga dolguje toženec vse od leta 2006 do 2012. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.

5. Sodišče prve stopnje je v tem sporu v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 11. 2. 2014, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo z dne 14. 10. 2013. S slednjo je toženec tožniku priznal pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine v znesku 88,35 EUR na mesec od 1. 9. 2012 dalje. V obravnavanem primeru je sporen datum pričetka izplačevanja starostne pokojnine, glede na pritožbene navedbe pa je sporna tudi višina.

6. Pravna podlaga za odločitev je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) in v določbah Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Švico (Ur. l. RS, št. 62/96 - MP 17/96). ZPIZ-2 v 391. členu določa, da osebe, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po uveljavitvi ZPIZ-2. Glede na takšno določbo, in ker je tožnik pogoje za pridobitev pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine izpolnil do uveljavitve ZPIZ-2, ki je pričel veljati 1. 1. 2013, je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine ugotavljal po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). V 157. členu ZPIZ-1 je izrecno določeno, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja oziroma se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec na podlagi tožnikove zahteve, ki jo je vložil 26. 10. 2009 odločil z dokončno odločbo z dne 7. 6. 2011 in zahtevo tožnika zavrnil. S sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. XII Ps 1867/2011 je bil zahtevek tožnika pravnomočno zavrnjen. Pomeni, da je bilo o tožnikovi zahtevi vloženi 26. 10. 2009 že pravnomočno odločeno tako, da tožnik v rednem postopku, ne more uveljavljati priznanje pravice oziroma pričetek izplačevanja starostne pokojnine že od 26. 10. 2009. Takšen tožbeni zahtevek je tožnik na glavni obravnavi dne 30. 6. 2015 (l. št. 17) tudi izrecno postavil. 8. Glede na postavljeni tožbeni zahtevek, da se mu starostna pokojnina prizna že od 26. 10. 2009, tožnik v pritožbi neutemeljeno in brez podlage vztraja, da se mu prizna in prične izplačevati starostna pokojnina že od leta 2006. Pritožba prav tako neutemeljeno uveljavlja, da se mu ponovno izračuna starostna pokojnina in preverijo njegovi prejemki. Kot je razvidno iz navedb v tožbi in tekom postopka, se tožnik ni strinjal z datumom pričetka izplačevanja starostne pokojnine in izrecno uveljavljal, da se mu prizna sorazmerni del starostne pokojnine od 26. 10. 2009. Šele v pritožbi se tožnik ne strinja tudi z zneskom odmerjenega sorazmernega dela starostne pokojnine, ker je po njegovem prenizek in predlagal, da se s pomočjo sodnega izvedenca na stroške sodišča ugotovijo njegovi prejemki in na novo odmeri sorazmerni del starostne pokojnine. Gre za navajanje novih dejstev šele v pritožbi, ki pa glede na določbo 337. člena niso upoštevni. Glede na določbo 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona. Takšnih razlogov, torej da novih dejstev in novih dokazov ne bi mogel navesti oziroma predložiti brez svoje krivde, pa tožnik ne navaja.

9. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, saj je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 157. člena ZPIZ-1 tožniku priznalo sorazmerni del starostne pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vloženi zahtevi (20. 2. 2013) in še za šest mesecev nazaj, to je od 1. 9. 2012 dalje, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.