Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar gre za terjatev izraženo v tuji valuti, velja zanjo obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 160.958,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.8.1998 do plačila ter povrnitev pravdnih stroškov v višini 39.330,00 SIT (nastalih od 18.8.1998 dalje) z zakonitmi zamudnimi obrestmi od 16.10.1998 do plačila, vse v 15-ih dneh, pod izvršbo. Prvo sodišče je v sodbo povzelo še sklep, s katerim je vzelo skrčitev tožbenega zahtevka za 39.900,00 SIT na znanje in v tem delu delu postopek končalo. Proti sodbi se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni v smislu pritožbe. Pritožnica navaja, da je bila terjatev izražena v tuji valuti (DEM), zato so dolgovane obresti lahko le tiste, ki se priznavajo na devizne vloge. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je v tej zadevi obrestni del že enkrat razveljavilo in sicer s sodbo in sklepom opr.št. II Cp 1080/97 z dne 27.5.1998. Izrek takrat izpodbijane sodbe je bil namreč v tem delu nedoločen in neizvršljiv, kajti v njem ni bilo določeno, od kdaj dalje so obresti priznane. V ponovljenem postopku je prvo sodišče sicer pravilno odločilo, da gredo tožniku obresti od dneva zapadlosti (to je 10.7.1996) do dne plačila (to je 29.7.1998). Navedeno sicer ne izhaja iz samega izreka izpodbijane sodbe, saj je sodišče obresti za omenjeno obdobje kapitaliziralo, je pa to razvidno iz razlogov sodbe. Na tem mestu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obdobje, za katero je prvo sodišče priznalo obresti, pravilno. Obresti namreč tečejo od trenutka dolžnikove zamude do plačila. Drugače pa je s stopnjo obresti. Zakon o obrestni meri zamudnih obresti namreč ni namenjen obveznostim, izraženim v tuji valuti. Obrestnih mer teh obresti ne določa noben predpis in je glede tega v našem pravnem redu pravna praznina, ki jo je treba zapolniti z analogijo in sicer z novelirano določbo 3.odstavka 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Navedena določba ureja obresti po pogodbeni obrestni meri. Kadar so te dogovorjene, ni pa določena obrestna mera, velja med posamezniki obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 22. in 23.6.1993). Tožničina terjatev je bila na dan zapadlosti izražena v nemških markah. Od tega zneska zakonite zamudne obresti torej ne morejo teči, marveč je moč priznati le obresti po obrestni meri, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled. Vse do konverzije tega zneska v tolarsko vrednost je treba tožničino terjatev obrestovati kot terjatev v tuji valuti. To pa pomeni - vse do plačila, saj je bila šele takrat opravljena konverzija terjatve v tolarsko vrednost. Konverzijo glavnice iz DEM v tolarje je tožeča stranka zahtevala na dan plačila in tako ji je bilo tudi prisojeno s pravnomočno sodbo opr. št. P 460/96 z dne 24.6.1997 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II cp 1080/97 z dne 27.5.1998. Od tedaj dalje tožeča stranka nima več izbire, kot zmotno meni prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi in ne more samo za izračun obresti zahtevati konverzije v tolarje na dan zapadlosti. Odločitev sodišča, da prizna obresti po Zakonu o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l. SFRJ 57/89), je torej napačna. Iz navedenega razloga je bilo potrebno pritožbi ugoditi ter izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v novo odločanje. Ker postopek tako še ni končan, pa je bilo potrebno razveljaviti tudi izrek o stroških. V novem postopku bo potrebno kot glavnico, od katere tečejo obresti, vzeti znesek izražen v nemških markah. Pogodbeni stranki sta se namreč dogovorili za uporabo valutne klavzule, ki naj izniči učinek padanja vrednosti denarja. Od tako dobljenega zneska pa bo potrebno nato obračunati obresti po obrestni meri, ki se v kraju izpolnitve izplačuje za devizne hranilne vloge na vpogled.