Jedro

Odmera starostne pokojnine po ZPIZ-1 je bila za tožnika ugodnejša kot odmera po ZPIZ/92. Ugoditev tožbenemu zahtevku (odmera pokojnine po ZPIZ/92) bi bila v škodo tožniku, zato je sodišče zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 5. 8. 2003 in 21. 1. 2004, s katerima mu je bila odmerjena starostna pokojnina. Tožnik se ni strinjal z višino odmerjene pokojnine, ker bi mu morala biti po njegovem mnenju odmerjena po prej veljavnem zakonu na podlagi deset letnega povprečja plač. Sodišče je ugotovilo, da je bila pokojninska osnova izračunana na podlagi trinajst letnega povprečja plač iz obdobja 1970 do 1982 kot najugodnejša, pokojnina pa odmerjena v višini 85 % tako ugotovljene osnove. Pokojnina, odmerjena po prejšnjih predpisih ob upoštevanju deset letnega povprečja plač, bi bila nižja.

2. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je v celoti soglašalo z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo. Sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo predlaganega dokaza s pridobitvijo izvedenskega mnenja. Izračun pokojnine je bil priložen, tožnik ga ni z ničemer natančno izpodbijal, in v pravilnost izračuna, ki temelji na podatkih matične evidenc ni nikakršnih utemeljenih dvomov.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja le, da vsebuje izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, da se sploh ne more vsebinsko preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma se le-ti med seboj v nasprotju, pritožbeno sodišče pa se ni vsebinsko opredelilo do ugotovljenih dejstev v postopku na prvi stopnji, niti do pritožbenih navedb. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo in tudi ni postavilo izvedenca finančne stroke, ki bi lahko pravilno izračunal osnovo ter pripadajočo pokojnino, kar je bilo napačno ugotovljeno.

4. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato ni mogoče upoštevati revizijskih navedb o tem, da je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, ker sodišče ni postavilo izvedenca.

7. Tožnik zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka z ničemer ne utemelji oziroma obrazloži, temveč le prepiše del določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP). Vendar te določbe ni mogoče razumeti tako, da se lahko revident le pavšalno sklicuje na revizijski razlog ali le prepiše zakonsko opredelitev takega razloga. V primeru zatrjevanih bistvenih kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP mora tudi navesti za kakšne pomanjkljivosti gre, kje in kakšna so nasprotja med izrekom in razlogi sodbe ali med razlogi samimi, o katerih odločilnih dejstvih sodba nima razlogov, kot tudi kje in kakšna so nasprotja med razlogi sodbe ter listinami in zapisniki v spisu (slednjega tožnik niti ne zatrjuje). Če takih navedb in argumentov v reviziji ni, preizkus izpodbijane sodbe ni mogoč. Revizijsko sodišče ne more in tudi ni dolžno ugibati, kakšne pomanjkljivosti, nejasnosti in nasprotja ima revident morda v mislih.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, na kar revizijsko sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti saj revizija, razen pavšalnega uveljavljanja tega revizijskega razloga, tudi v zvezi s tem nima nobenih navedb.

9. Kot je ugotovila že tožena stranka z izpodbijanima odločbama in tudi obe sodišči, je bila odmera starostne pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/99 in nasl. - ZPIZ-1) za tožnika ugodnejša kot odmera po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in nasl. - ZPIZ92). Kot je ugotovilo sodišče, tožnik v zvezi z izračunom osnove niti v postopku pri toženi stranki niti v postopku pred sodiščem ni navajal in dokazoval, da plače, obdobja in koeficienti za izračun (ki je bil sestavni del odločbe o odmeri pokojnine), niso bili pravilno upoštevali. Zato sta obe sodišči pravilno presodili, da ni nobene podlage oziroma razloga za postavitev sodnega izvedenca.

10. Ker je tožnik izpolnjeval tudi pogoje za odmero pokojnine na podlagi 396. člena ZPIZ-1, je tožena stranka izračunala tudi osnovo in pokojnino, ki bi šla tožniku po tem zakonu. Ta izračun pa je pokazal, da bi bila tako odmerjena pokojnina nižja, kot pa pokojnina, odmerjena z izpodbijanima odločbama. To pomeni, da bi bila ugoditev zahtevku v škodo tožniku, zato sta sodišči tak tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnili.

11. Ker po presoji revizijskega sodišča zatrjevani revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilna in materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, je v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.