Jedro

V okviru presoje dopustnosti naknadne (ponovne) prošnje za mednarodno zaščito najprej preveri, ali so se pojavili novi elementi ali ugotovitve oziroma jih je prosilec navedel v zvezi z vprašanjem, ali izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito (prvi pogoj). Sem spada tudi presoja, ali so ti elementi obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati. Če pa obstajajo taki novi elementi ali ugotovitve v zvezi s prvo prošnjo za mednarodno zaščito, se obravnavanje dopustnosti naknadne prošnje nadaljuje z drugim korakom, ko se preveri (drugi pogoj), ali novote znatno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite. Gre za ločena pogoja, ki morata biti izpolnjena, da se lahko nadaljuje obravnavanje prošnje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrgla tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.

2.Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik 12. 11. 2025 na zapisnik podal zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. Predhodno je 18. 8. 2022 vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila z odločbo št. ... zavrnjena. Odločitev je postala pravnomočna in izvršljiva 7. 10. 2025.

3.Tožnik je ob vložitvi zahtevka za uvedbo ponovnega postopa na vprašanje, ali ima nova dejstva oziroma dokaze, ki so se pojavili pred izdajo odločbe o njegovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite v Sloveniji, vendar jih iz upravičenih razlogov ni mogel navajati v prejšnjih postopkih, povedal, da gre za zadevo, ki se je zgodila 2. 2. 2023. Govor je o spletni aplikaciji za telefon A.. Aplikacija je namenjena temu, da ljudje izražajo svoje mnenje in poglede. Včasih, ko je aplikacija preobremenjena, si lahko uporabniki ta mnenja ogledajo tudi na B., saj se vsebine iz aplikacije A. lahko prenašajo tudi na B. Na obeh aplikacijah je govoril o voditeljih v Iranu. V Iranu živijo Turki, Kurdi in Baluči. Njegova želja in govor sta bila usmerjena v to, da bi lahko vsako ljudstvo imelo svojo provinco, na ta način bi se razdelili in ne bi bili povezani s centralno vlado. Vsaka provinca ima lahko svoje bogastvo. Bogastva oblast izkorišča in jih uporablja za pomoč Palestini, Siriji in terorističnim skupinam. V posnetku govori tudi o svojem psihičnem stanju, ko je bil star šest ali sedem let. Takrat je videl, kako oblast kaznuje ljudi z obešanjem in ubijanjem, kar mu je ostalo v spominu. Na posnetku govori o kralju C.C. Kralj je prevzel oblast od svojega očeta, v času njegove vladavine pa je imel Iran približno dvesto mošej. Na zadnji dan svoje vladavine je dal veliko denarja vernikom za gradnjo mošej, tako da jih je bilo na koncu okoli sedeminpetdeset tisoč.

4.Na vprašanje uradne osebe, ali je imel kakšne težave zaradi govorjenja na aplikacijah A. in B., je povedal, da je Iranska oblast od aprila 2023 začela nadzorovati aplikacijo A. Ljudje, ki so na tej aplikaciji govorili proti režimu, so bili aretirani, tistim, ki so bili zunaj Irana, pa so začeli groziti. Razlog, da se je izpostavil na teh aplikacijah je v tem, da je v času bivanja v azilnem domu želel nasprotovati iranskemu režimu, vendar je bil pri tem sam. Zato je začel delovati in izražati nasprotovanje prek spletnih aplikacij. V Slovenijo je prišel avgusta 2022. Septembra 2022 so policisti v Iranu ubili deklico D.D., po tem dogodku pa so se v Iranu začeli množični protesti. Veliko ljudi je bilo med protesti aretiranih in ubitih. O teh dogodkih je začel govoriti na aplikacijah, da bi ugotovil, kdo podpira njegove poglede in razmišlja podobno kot on. Takrat so nekateri ljudje v Iranu želeli delovati v opoziciji, vendar državljani niso vedeli, kdo so ti ljudje in, ali so povezani s E.ali pa gre dejansko za navadne državljane. Na vprašanje uradne osebe, na kakšen način je oblast začela groziti, je tožnik odgovoril, da je oktobra ali novembra 2022 tudi sam govoril na aplikaciji A. Takrat se je prijavil s svojimi pravimi osebnimi podatki. Nekdo je našel povezavo med njim in njegovo teto v Kanadi, potem ko je ta prejela klic s slovenske telefonske številke, na katero se ni oglasila. Klic je prejela ob dveh ali treh zjutraj. Naslednji dan ga je takoj poklicala in mu dogodek opisala. To je bil eden od razlogov, da je zapustil Slovenijo, saj ga je bilo strah. Tožnik je nato priložil fotokopijo klica oziroma telefonske številke, s katere je bila njegova teta klicana, in pojasnil, da na to številko ni nikoli klical, saj ne govori slovenskega jezika.

5.Na izrecno vprašanje, ali je imel osebno kakršnekoli težave zaradi svoje dejavnosti na aplikacijah A. in B., je odgovoril nikalno. Dodal je, da na teh aplikacijah ne nastopa s svojimi pravimi osebnimi podatki, saj se boji posledic. Kljub temu želi nasprotovati oblasti v upanju, da se bo ta nekoč spremenila in da bo lahko Iran ponovno obiskal ali se tja celo vrnil. Njegovi govori po njegovih besedah niso bili zaman. Pozna starejšega gospoda, ki je bil osem let pripadnik iranske vojske in je sodeloval v vojni, po njegovih govorih pa je postal nasprotnik oblasti, medtem ko jo je prej podpiral.

6.Navedenih informacij v prejšnjem postopku v Republiki Sloveniji ni omenil na svojih razgovorih. Pooblaščencu iz organizacije PIC je avgusta 2023 poslal e-pošto, da je aktiven na aplikaciji A., vendar pooblaščenec tega ni posredoval odločevalcu. Januarja 2024 je prejel negativno odločitev in nato odšel. Na razgovorih tega ni omenjal, saj je imel po tem dogodku še en osebni razgovor, vendar takrat ni bilo dovolj časa, da bi razložil vse podrobnosti. Na dodatno vprašanje uradne osebe, zakaj je po negativni odločbi za mednarodno zaščito in vložitvi tožbe na sodišče samovoljno odšel, je pojasnil, da zaradi zdravja. Ko so ga izpustili iz bolnišnice, je še vedno imel težave s hrbtenico, ki jih ima tudi danes. Med bivanjem v azilnem domu je moral sam organizirati preglede in magnetne resonance v različnih mestih v Sloveniji, od Maribora do Ptuja. Vsakič je za prevoz plačal okoli šestdeset evrov. Za njegovo zdravje niso poskrbeli. Bolečine v hrbtenici ga spremljajo tako pri sedenju kot pri spanju, kar mu povzroča močne bolečine in moti spanje. To vpliva tudi na njegovo psihično stanje.

7.Glede novih dejstev oziroma novih dokazov, ki bi se pojavili po izdaji odločbe o njegovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, je povedal, da takih dejstev ni. Pojasnil je, da ima prijatelja Izraelca, ki živi v Izraelu, s katerim sta v stiku prek F. Temu prijatelju je iranska oblast grozila, njemu osebno pa nikoli. Na F.je prijatelju zapisal komentar, da iranska oblast redno grozi ljudem in jih ubija. Razlog, da se je odločil vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka je v tem, da ne podpira priznanja Palestine kot države. Po njegovem mnenju to pomeni podporo terorizmu, kar je njegovo osebno stališče. Nadalje je pojasnil, da lahko v državah schengenskega območja, na primer v Belgiji, ljudje prosto protestirajo, država pa nad tem nima nadzora. V teh protestih so večinoma udeleženi Turki, ki se imajo za Osmane in nimajo več povezave s svojo izvorno državo. Palestino podpirajo zato, ker naj bi bila nekoč del Osmanskega cesarstva. V Slovenijo je prišel tudi zato, ker je tukaj več nadzora. Kot primer je navedel odpiranje bančnega računa, saj je moral v Sloveniji hoditi od okenca do okenca, medtem ko v drugih državah postopki niso tako strogi. Na koncu je dodal še pojasnilo v zvezi z deklico D.D. Po njegovih navedbah je iranska državna vojska E.začela ubijati ljudi, ki so protestirali zaradi dogodka, povezanega z deklico. Pojasnil je še, da v Iranu obstaja t. i. organska mafija, ki ljudem krade organe. Po obešanju ali uboju osebam odvzamejo organe in svojcem ne dovolijo ogleda trupla. Osebo pokopljejo na neznani lokaciji, svojce pa o smrti obvestijo šele po pokopu. Prav tako jim ne dovolijo, da bi truplo izkopali ali ga kasneje prekopali drugam.

8.Toženka nato citira določili prvega odstavka 64. člena ZMZ-1 in prvega odstavka 65. člena istega zakona. Na podlagi preučitve in primerjave izjav, ki jih je tožnik podal ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito (18. 8. 2022), na dveh osebnih razgovorih (12. 9. 2022 in 24. 10. 2023), kot tudi ob podaji prvega zahtevka (12. 11. 2025) toženka povzame, da tožnik vlaga zahtevek, ker se je po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito politično izpostavil z javnim kritiziranjem iranskega režima na aplikacijah A. in B. Zato se boji posledic ob vrnitvi v Iran. Navaja, da iranske oblasti od leta 2023 nadzorujejo navedene platforme ter preganjajo ali ogrožajo posameznike, ki izražajo nasprotovanje režimu, tudi v tujini. Kot dodatno okoliščino izpostavlja telefonski klic njegovi teti v Kanadi, ki ga povezuje s svojo spletno dejavnostjo, čeprav se teta oz. on nanj nista oglasila. Razlogi vključujejo tudi njegovo politično prepričanje in javno izražena stališča ter splošno poslabšano varnostno stanje v Iranu po smrti D.D. Poleg tega navaja slabo zdravstveno in psihično stanje ter dejstvo, da teh okoliščin v prejšnjem postopku ni navedel zaradi strahu, pomanjkanja časa in neustreznega posredovanja informacij s strani pooblaščenca.

9.Toženka ugotavlja, da je tožnik navedel nova dejstva in dokaz, ki pa so že obstajali v času prvega postopka. Kljub temu, da je imel možnost, jih takrat ni navajal. Namreč, navedena dejstva je imel možnost pojasniti že ob ob podaji obširnega dodatnega osebnega razgovora, na katerem je bil prisoten tudi njegov pooblaščenec, to je 24. 10. 2023. Osebni razgovor je trajal od 9.00 do 13:40 (4 ure in 40 minut), zato ne drži, da ni imel dovolj časa, da bi razložil vse podrobnosti, kakor je izpostavil ob podaji zahtevka. Na začetku drugega osebnega razgovora je bil tudi ponovno informiran o postopku, pri čemer je prejel dodatne informacije o tem, kaj vse je lahko pomembno za njegov postopek, in je takrat zatrjeval, da je vse razumel. Da je bilo časa za obrazložitev vsega, kar je želel povedati, več kot dovolj, izkazuje tudi to, da je izrecno vprašan, ali bi želel sam še kaj dodati, rekel, da nima nič dodati. Tudi na vprašanja pooblaščenca teh dogodkov ni navedel, čeprav mu je ta zastavil več vprašanj.

10.Toženka predloženega dokazila (posnetek zaslona F. aplikacije) zato ne more sprejeti kot relevantnega za odločanje o zahtevku. Iz navedenega posnetka, ki je zelo slaba kopija, je razvidna le oseba po imenu G.G. in slovenska telefonska številka sogovornika, ker ni bila shranjena v imeniku, brez datuma in ure klica. Tožnik je sicer pojasnil, da je njegova teta, ki živi v Kanadi, prejela klic s slovenske telefonske številke, na katero se ni oglasila. O tem ga je obvestila naslednjega dne. To naj bi bil tudi eden od razlogov, da je takrat samovoljno zapustil Slovenijo in 3. 9. 2025 zaprosil za mednarodno zaščito v Belgiji. Dodatno je tudi pojasnil, da na omenjeno številko ni nikoli poklical zaradi neznanja slovenskega jezika. Toženka po povedanem ugotavlja, da omenjeni posnetek zaslona ne dokazuje razlogov, zaradi katerih tožnik vlaga zahtevek za uvedbo ponovnega postopka. Omenjene sorodnice tekom prvega postopka sploh ni omenil, posnetek zaslona pa se ne nanaša neposredno nanj. Ne vsebuje podatkov o njegovi teti in ne klicatelju ter datumu klica. Zato ni verodostojno izkazano, da so klicali njegovo teto v Kanado prav zaradi tega, ker naj bi oktobra ali novembra 2022 govoril na aplikaciji A. Ker gre za elektronsko izdelan dokument, je pri posnetkih zaslona veliko možnosti za manipulacije s podatki. Navedeni posnetek zaslona ni verodostojen tudi iz tega razloga. Brez datuma in ure klica posnetka zaslona tudi ni mogoče umestiti v čas in s tem potrditi, da se je to zares zgodilo v času, kot ga navaja tožnik.

11.Toženka tudi meni, da ni opravičljivo, če pooblaščenec tožnika v prejšnjem postopku ni navajal, da je tožnik aktiven na navedenih aplikacijah, o čemer naj bi tožnik pooblaščencu poslal elektronsko pošto. Tožnik najprej ni izkazal, da je avgusta 2023 pooblaščencu iz PIC res poslal e-pošto s takšno vsebino. Tudi če bi to izkazal, pa ostaja dejstvo, da bi lahko o tem povedal vse, kar je želel na osebnem razgovoru 24. 10. 2023. Tega ni storil po lastni izbiri, saj so se navedbe, da za to "ni imel dovolj časa", izkazale za zavajajoče in protispisne.

12.Toženka sklene, da pri tožnikovih navedbah ne gre za nova dejstva ali navedbe, ki so nastali po izdaji prvotne odločitve, kot jih opredeljuje tretji odstavek 64. člena ZMZ-1. Poleg tega iz njih ne izhaja, da jih tožnik ne bi mogel navesti brez svoje krivde in tudi pomembno ne povečujejo verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito. Njegov zahtevek je zato s sklepom zavrgla.

Tožba

13.Tožnik zoper sklep vlaga tožbo. Navaja, da je toženka odločila, da posnetka zaslona iz WhatsApp aplikacije ne more sprejeti kot relevantnega za odločanje o zahtevku. V primeru posnetka zaslona gre za elektronsko izdelan dokument, v takih primerih pa so velike možnosti manipulacije s podatki. Navedeni posnetek zaslona zato ni verodostojen. Tožena stranka možnosti manipulacije ni obrazložila, zato se sklepa ne da preizkusiti.

14.Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovni postopek.

Odgovor na tožbo in vloga toženke

15.Toženka sodišču predlaga, da naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Vztraja pri razlogih, ki jih je navedla že v izpodbijanem sklepu.

16.Toženka je po zaključku glavne obravnave sodišču posredovala vlogo, ki pa je sodišče ravno iz tega razloga ni več upoštevalo. Zato je tudi ni vročalo tožniku.

Dokazni postopek

17.V dokaznem postopku je sodišče pogledalo in prebralo listine upravnega spisa št. ..., ki se nanaša na zadevo, v sodnem spisu pa priloge tožnika A 1 in A 2. Zaslišalo je tožnika.

18.Pooblaščenka tožnika je na naroku predlagala, da naj sodišče opravi poizvedbe pri toženki, ali je prejela 12. 11. 2025 poslano elektronsko sporočilo tožnika, ki je vsebovalo povezavo na spletno klepetalnico v kateri je tožnik izražal svoja mnenja proti režimu v Iranu. Sodišče je dokazni predlog zavrnilo. Razloge bo pojasnilo v nadaljevanju.

Presoja sodišča

19.Tožba ni utemeljena.

20.Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja, lahko vloži ponovno prošnjo le, če ob tem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1). Novi dokazi ali nova dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1). Oseba iz prvega odstavka 64. člena ZMZ-1 mora sama predložiti dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki opravičujejo nov postopek (prvi odstavek 65. člena ZMZ-1). O prvem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka odloči pristojni organ s sklepom. Če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, zahtevek s sklepom zavrže, v nasprotnem primeru pa dovoli vložitev ponovne prošnje in ravna v skladu s 45. členom tega zakona (četrti odstavek 65. člena ZMZ-1).

21.Sodišče pojasnjuje, da je v upravnem sporu vezano na tožbene navedbe (prvi odstavek 20. člena ZUS-1). Po uradni dolžnosti pazi zgolj na ničnostne razloge (drugi odstavek 37. člena ZUS-1). Teh v obravnavani zadevi ni ugotovilo.

22.Tožnik v ničemer ne prereka zaključka toženke o tem, da gre pri razlogih s katerimi uveljavlja zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito, za nova dejstva, ki so obstajala že v času prvega postopka. Ne prereka niti ocene toženke, da ni izkazal, da navedenih dejstev iz upravičenih razlogov ob podaji prve prošnje brez svoje krivde ni mogel uveljavljati. Zanje bi namreč lahko povedal na osebnem razgovoru v oktobru 2023. Ta je trajal 4 ure in 40 min, na začetku razgovora je bil informiran o postopku, pri čemer je prejel dodatne informacije o tem, kaj vse je lahko pomembno za njegov postopek. Takrat je zatrdil, da je vse razumel, izrecno vprašan, ali bi želel sam še kaj dodati, pa je povedal, da ne.

23.Tožnik tudi ne prereka zaključka toženke, da predloženega dokazila (posnetek zaslona F. aplikacije) že zato (ker bi ga torej lahko predložil že na osebnem razgovoru v oktobru 2023) ne more sprejeti kot relevantnega za odločanje o zahtevku. Toženka se je kljub temu do posnetka telefona opredelila tudi vsebinsko. Pojasnila je, da je iz zelo slabe kopije posnetka razvidna le oseba po imenu G.G. in slovenska telefonska številka sogovornika, brez datuma in ure klica in da omenjeni posnetek zaslona ne dokazuje razlogov, zaradi katerih tožnik vlaga zahtevek za uvedbo ponovnega postopka. Omenjene sorodnice tekom prvega postopka sploh ni omenil, posnetek zaslona se ne nanaša neposredno nanj, ne vsebuje podatkov o njegovi teti in ne o klicatelju ter datumu klica. Zato tudi ni mogoče sprejeti, da se nanaša na tožnika in ni verodostojno izkazano, da so klicali njegovo teto v Kanado prav zaradi tega, ker naj bi oktobra ali novembra 2022 govoril na aplikaciji A. Niti tem ugotovitvam tožnik v ničemer ne nasprotuje.

24.Toženka v izpodbijanem sklepu še dodatno navede, da je pri posnetkih zaslona veliko možnosti za manipulacije s podatki in da navedeni posnetek zaslona ni verodostojen tudi iz tega razloga. Tožnik le izključno glede tega argumenta izolirano in brez vsakršnega konteksta poda (edini tožbeni) ugovor, da toženka možnosti manipulacije posnetka navedenega telefonskega zaslona in posledično neverodostojnosti tega dokaza ni obrazložila, zato se sklepa ne da preizkusiti.

25.Sodišče pojasnjuje, da se vsa zgoraj našteta ne prerekana dejstva štejejo za priznana (214. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1). Kot bo dalje pojasnjeno, že ta omogočajo preizkus izpodbijanega sklepa, tudi če je obrazložitev dodatnega argumenta manipulacije za neverodostojnost navedenega posnetka zaslona izostala. Slednje ni bilo v ničemer pravno odločilno za presojo tožnikovega zahtevka. Toženka je že z drugimi (v točki 24. obrazložitve povzetimi) razlogi, ki jim tožnik v ničemer ne nasprotuje, utemeljila, čemu tega dokaza ne more sprejeti v podporo njegovim trditvam.

26.Sodišče tako lahko sklene, da so razlogi zaradi katerih tožnik ni izpolnil zahteve iz tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, ustrezno obrazloženi in je že to zadosten in pravilen razlog za zavrženje zahtevka. Na te razloge se sodišče sklicuje po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 in jih ne bo ponavljalo. Dodaja, da je Vrhovno sodišče že pojasnilo, da se v okviru presoje dopustnosti naknadne (ponovne) prošnje za mednarodno zaščito najprej preveri, ali so se pojavili novi elementi ali ugotovitve oziroma jih je prosilec navedel v zvezi z vprašanjem, ali izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito (prvi pogoj). Sem spada tudi presoja, ali so ti elementi obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati (op. tega sodišča). Če pa obstajajo taki novi elementi ali ugotovitve v zvezi s prvo prošnjo za mednarodno zaščito, se obravnavanje dopustnosti naknadne prošnje nadaljuje z drugim korakom, ko se preveri (drugi pogoj), ali novote znatno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite. Opozorilo je, da tudi Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) poudarja, da gre za ločena pogoja, ki morata biti izpolnjena, da se lahko nadaljuje obravnavanje prošnje.

Toženka je torej ugotovila, da že prvi pogoj ni izpolnjen, na taki podlagi pa je zahtevek pravilno zavrgla.

27.Sodišče zato tudi ni opravljalo dodatnih poizvedb pri toženki, ali je prejela dne 12. 11. 2025 poslano elektronsko sporočilo tožnika, ki je vsebovalo povezavo na spletno klepetalnico, v kateri je tožnik izražal svoja mnenja proti režimu v Iranu. Toženka je to dejstvo v izpodbijanem sklepu že upoštevala. Tožnik je na zaslišanju le dodatno potrdil, da gre za dejstva iz leta 2022, saj je novembra 2022 iz strahu zamenjal svoje ime in od takrat dalje v navedeni klepetalnici (aplikaciji) ne sodeluje več pod svojim imenom. Tako tudi dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče samo na obravnavi, ne daje podlage za drugačen zaključek od tega, kot ga je podala toženka. Za navedeno sodelovanje bi tožnik lahko tudi po oceni sodišča povedal že na osebnem razgovoru v oktobru 2023

(tudi če bi šteli za dokazano, da je njegova teta prav s tem v povezavi prejela klic februarja 2023). Dogodkov po oktobru 2023 (torej niti po izdaji odločbe o njegovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji) pa tožnik ne navaja.

28.Odločitev je v celoti zmožna preizkusa, pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------

1Po določbi drugega, v povezavi s prvim odstavkom 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se za ničnega izreče sklep: 1. ki je bil izdan v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku; 2. ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročil kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu; 3. ki ga sploh ni mogoče izvršiti; 4. ki ga je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen ZUP), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila; 5. ki je bil izdan kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja; 6. v katerem je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost.

2Sodba Vrhovnega sodišča I Up 45/2023, z dne 15. 3. 2023. Vrhovno sodišče se je sklicevalo na Sodbi SEU v zadevi LH (C-921/19) z dne 10. junija 2021, točke 31 do 38 in v zadevi XY (C-18/20) z dne 9. 9. 2021, točki 33. in 34.

3Tožnik slednje ugotovitve toženke ne prereka.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 64, 64/1, 64/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.