Jedro

Ker tožnik sodišču prve stopnje ni dostavil overjenega prevoda, se sodišče prve stopnje pri odločanju na to dokazno listine ne bi smelo opreti. Ker pa gre zgolj relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ta pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, ali je ta kršitev sodišča prve stopnje morebiti vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodne odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 198421/2009 z dne 29.12.2009 ostane v veljavi v 1. odstavku izreka za glavnico v višini 660,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 13.1.2010 dalje do plačila ter v 3. odstavku izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 98,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 21.1.2010 dalje do plačila (1. točka izreka); v preostalem delu – za zakonske zamudne obresti od zneska 660,00 EUR od dne 15.6.2009 do dne 12.1.2010 pa je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sodbe tožeči stranki plačati 184,50 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila (3. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP vložila pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdi in toženki naloži v plačilo stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil tožnik A., s.p., dne 30.9.2009 izbrisan iz sodnega registra (vpogled v Poslovni register Slovenije). Ker je stranka že od vsega začetka fizična oseba M. C., postopka, ki se je začel zoper s.p. pa ni treba prekiniti, niti ni treba za tožnika posebej izkazovati pravnega nasledstva, je pritožbeno sodišče samo po uradni dolžnosti popravilo napačno navedbo tožnika s strani sodišča prve stopnje.

6. Tožnik je v postopku trdil, da je na podlagi naročila toženke dne 7.5.2009 opravil prevoz blaga iz Padove do Ljubljane, kar izhaja iz fotokopije s strani toženke podpisanega in žigosanega mednarodnega tovornega lista – CMR z dne 7.5.2009 (priloga A4). Slednja listina ima obliko standardiziranega obrazca, sestavljenega v treh tujih jezikih. Ker tožnik sodišču prve stopnje v skladu z 2. odstavkom 226. člena ZPP ni dostavil overjenega prevoda, pritožnica pravilno (čeprav šele v pritožbi) očita sodišču prve stopnje, da se pri odločanju na to dokazno listino ne bi smelo opreti. Ker pa gre zgolj za relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ta pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (1. odstavek 458. člena ZPP), pritožbeno sodišče ni bilo dolžno ugotavljati, ali je ta kršitev sodišča prve stopnje morebiti vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodne odločbe (tako VSL sodba I Cpg 649/2008 z dne 3.9.2008, sodba II Ips 83/2008 z dne 13.3.2008, VSL sklep I Ip 1591/2010 z dne 19.5.2010, VSL sodba in sklep IV Cp 3300/2011 z dne 16.11.2011).

7. Toženka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da iz prevoznega dokumenta ni razvidno, kdo ga je podpisal (ime in priimek), sama pa podpisa ne prepozna, kot tudi ne ve, kdo od njenih delavcev bi blago iz Padove lahko prevzel. Sodišče prve stopnje se do teh navedb res ni izrecno opredelilo, vendar je kljub temu pravilno ugotovilo, da je na listini žig toženke, česar toženka niti v pritožbi ne izpodbija, iz tega pa je logično in pravilno zaključilo, da je tožnik upravičeno sklepal, da je oseba, ki je ta žig uporabila, t. i. pooblaščenec po zaposlitvi (80. člen OZ, tako tudi VSL sodba I Cpg 1093/2010 z dne 15.12.2010). Glede na tako podano domnevo upravičenosti zastopanja se je torej dokazno breme, da blaga ni prevzela upravičena oseba oziroma da toženka blaga sploh ni prejela, prevalilo na toženko, ki pa bremena dokazovanja tega dejstva ni zmogla.

8. Ne glede na to pa na ta način, kot tudi s tem, ko zatrjuje, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da nikoli ni ugovarjala, da prevoza blaga ni naročila (2. odstavek 214. člena ZPP), toženka napada dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, pritožbeni razlog nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa v sporu majhne vrednosti ni dopusten (1. odstavek 458. člena ZPP).

9. Pritožbeni razlogi tako niso podani kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. čl. ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. čl. ZPP).

10. V skladu s 5. odstavkom 458. člena ZPP je o predmetni zadevi odločala sodnica posameznica.