Jedro

Vrhovno sodišče pritrjuje zahtevi, da obstaja nasprotje med pravilnimi stališči pritožbenega sodišča v obrazložitvi in izrekom izpodbijanega sklepa.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje v izpodbijani I. točki izreka razveljavi glede teka zakonskih zamudnih obresti od zneskov 434,88 EUR in 848,67 EUR ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Izvršilni naslov v tej zadevi predstavlja kondemnatorni del izreka sklepa o izvršbi, izdanega 10. 3. 2000, ki je postal pravnomočen 6. 4. 2000. Nov predlog za izvršbo je upnik vložil 1. 4. 2010. Sodišče prve stopnje je predlogu za izvršbo delno ugodilo in med drugim dovolilo izvršbo tudi za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneskov 434,88 EUR od 2. 3. 1999 dalje in 848,67 EUR od 5. 2. 1999 dalje. Po ugovoru dolžnice je sodišče prve stopnje izdani sklep o izvršbi delno spremenilo tako, da zgoraj opisane izterjave zakonskih zamudnih obresti ni dovolilo. Ugodilo je ugovoru dolžnice, da so zamudne obresti, ki so zapadle po izdaji izvršilnega naslova, zastarane. Sodišče druge stopnje je upnikovi pritožbi delno ugodilo in sklep o izvršbi ohranilo v veljavi tudi za zakonske zamudne obresti od 434,88 EUR od 2. 3. 1999 do 10. 3. 2010 in od 848,67 EUR od 5. 3. (pravilno 5. 2.) 1999 do 10. 3. 2010. V preostalem je pritožbo upnika zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

2. Po tem, ko stranki nista bili uspešni s predlogom za izdajo popravnega sklepa, je zoper odločitev pritožbenega sodišča Vrhovno državno tožilstvo RS vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Pravnomočni odločitvi očita kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker obstaja neskladje med obrazložitvijo in izrekom odločbe. Ne glede na pravilne razloge pritožbenega sodišča o različnem zastaralnem roku judikatnih in nejudikatnih zamudnih obresti, je pri oblikovanju izreka pritožbeno sodišče napačno zapisalo, da gredo upniku obresti od zapadlosti obeh terjatev do 10. 3. 2010, torej tudi obresti, zapadle med 10. 3. 2000 in 1. 4. 2007, katerih izterjava je zastarala. Zato zahteva predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa pritožbenega sodišča in vrnitev v novo odločanje o pritožbi.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema strankama. Upnik je na zahtevo odgovoril in meni, da gre po vsebini za predlog za izdajo popravnega sklepa zaradi odprave očitnih pisnih napak in zato predlaga zavrženje izrednega pravnega sredstva kot nedopustnega, saj se isti rezultat da doseči z blažjim pravnim sredstvom. Dolžnik odgovora ni vložil. 4. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz drugega in tretjega odstavka 385. člena v zvezi s prvim odstavkom 367. a člena ZPP izpolnjeni. Revizija v izvršilnem postopku namreč ni dovoljena, zahteva za varstvo zakonitosti pa uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo je zagrešilo pritožbeno sodišče, kar spada v sfero pravne varnosti.

6. Vrhovno sodišče pritrjuje zahtevi, da obstaja nasprotje med pravilnimi stališči pritožbenega sodišča v obrazložitvi in izrekom izpodbijanega sklepa. Tisti del zamudnih obresti, ki so zapadle v plačilo od 2. 3. 1999 oz. 5. 2. 1999 do izdaje izvršilnega naslova, t.j. do 10. 3. 2000, predstavlja judikatno terjatev. Za njihovo izterjavo velja desetletni zastaralni rok, ki teče od pravnomočnosti izvršilnega naslova in ki do vložitve novega predloga za izvršbo (1. 4. 2010) še ni potekel. Zamudne obresti, ki pa so zapadle v nadaljnjem obdobju (po 10. 3. 2000), pa so navadne občasne terjatve, katerih izterjava zastara v treh letih. Zato bi se moral končni datum v I. točki izreka izpodbijanega sklepa namesto 10. 3. 2010 glasiti 10. 3. 2000. 7. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba obremenjena s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je s sklepom razveljavilo izpodbijani del sklepa sodišča druge stopnje in zadevo v tem obsegu vrnilo istemu sodišču v novo odločanje (četrti odstavek 384. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 379. člena ZPP).