Jedro

Prihodki od sodnih taks so prihodki republike. Zato je dolžne takse potrebno plačati na vplačilni račun sodnih taks, ne pa v dobro računa sodišča.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se (v celoti) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je podružnici SDK v Ljubljani naročilo, da z računa taksnega zavezanca prenese znesek 73.467,00 SIT na vplačilni račun sodnih taks. Navedeni znesek predstavljajo takse za tožbo (v višini 48.978,00 SIT) in 50% kazenske takse (v višini 24.489,00 SIT).

Proti temu sklepu se je pritožil taksni zavezanec, ki je predlagal, da "se pobijani sklep v celoti odpravi", ker naj bi dolžne takse plačal. Pritožba ni utemeljena.

Prvi odstavek 318. člena Zakona o obligacijskih razmerjih določa, da je dolg poravnan, ko prispe banki oz. organizaciji, pri kateri ima upnik račun, denarno nakazilo v dobro upnika ali nalog (virman) dolžnikove banke ali organizacije, naj odobri računu upnika znesek, ki je v njem naveden. Ker iz prvega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah izhaja, da so prihodki od sodnih taks prihodki republike, morajo biti dolžne takse nakazane na račun republike.

Ker taksni zavezanec dolžnih taks ni nakazal na vplačilni račun sodnih taks (štev. 52100-840-085-3390), ampak v dobro računa Temeljnega sodišča v Novem mestu (štev. 52100-840-037-3390), ni mogoče šteti, da je dolžne takse poravnal upravičencu (republiki).

Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi 2. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku pritožbo taksnega zavezanca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani prvostopni sklep.

Taksni zavezanec je sicer dolžne takse (23.818,00 SIT + 1.350,00 SIT = 25.168,00 SIT) poravnal v 15 dneh od vročitve opomina (četrti odstavek 26. člena ZST), vendar jih ni plačal na pravi račun (tj. na vplačilni račun sodnih taks). Zato je poleg dolžnih taks (sedaj v znesku 48.978,00 SIT) dolžan plačati tudi kazenske takse (v znesku 24.489,00 SIT) - prvi odstavek 30. člena v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena ZST.