Jedro

BPP se po tem zakonu dodeli v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, pri čemer se za sodno varstvo šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Iz določb ZKP izhaja, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi (169. člen ZKP) oziroma z vložitvijo neposredne obtožnice (170. člen ZKP). Iz upravnega spisa izhaja, da je v konkretni zadevi tožnica zaprosila za BPP v postopku, v katerem se omenjena pravica (še) ne uresničuje. Prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju se izda na podlagi 60. člena ZNPPo), takšno postopanje pa ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu določb ZBPP. V smislu določb ZBPP se BPP lahko dodeli v zadevah sodnega kazenskega postopka, kar pa prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju na podlagi ZNPPol, ni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnji tožnice delno ugodila in tožnici dodelila brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) po Zakonu o preprečitvi nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) od 31. 3. 2018 dalje za postopke pred sodiščem na predlog žrtve – tožnice zaradi ukrepov po 19. členu, 20. členu, 21. členu in 22. členu ZPND, za zastopanje na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka. Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A.A. iz Krškega (I. točka izreka). V II. točki izreka je tožničino prošnjo v delu, kjer prosi za zastopanje v zadevi I Kpd 13857/2018 Okrožnega sodišča v Krškem, zavrnila. V obrazložitvi k II. točki izreka tožena stranka navaja, da je po uradni dolžnosti vpogledala v spis I Kpd 13857/2018 in ugotovila, da je tožnica v konkretni zadevi oškodovanka in da v tej fazi ni predlaganega nobenega dokaznega postopka, niti zaslišanja tožnice kot oškodovanke, zato je zastopanje tožnice v tem postopku nepotrebno. Iz priloženega sklepa I Kpd 13857/2018 z dne 26. 3. 2018 izhaja, da je dežurni preiskovalni sodnik v zvezi z odredbo PU Novo mesto, PP Brežice 2200-2-/2018/1 z dne 24. 3. 2018 o prepovedi približevanja sklenil, da se potrdi prepoved približevanja tožnici in se podaljša za 15 dni. Zato je tožena stranka prošnjo tožnice za BPP v tem delu zavrnila.

2. Tožnica vlaga tožbo zoper II. točko izreka. V tožbi navaja, da je razlaga tožene stranke nesprejemljiva. Tožnica kot prava neuka stranka in hkrati žrtev napada s strani osumljenega, svojega nekdanjega partnerja, s katerim sta do 24. 3. 2018 živela skupaj, je bila nedvomno upravičena zaprositi tudi za BPP za zastopanje v postopku, kjer je bila izrečena prepoved približevanja, pri čemer zastopanje predstavlja tudi podajo predloga za podaljšanje prepovedi približevanja, ki je bil s strani pooblaščenca tožnice tudi podan. Tožnica je morala predlog za podaljšanje prepovedi približevanja podati pravočasno in ga tudi ustrezno obrazložiti, kar je po pooblaščencu tudi storila. Okoliščina, ki jo je navedla tožena stranka, da torej v postopku naj ne bi bilo predvideno zaslišanje tožnice, niti ni bistvena in zagotovo ne predstavlja razloga za zavrnitev tožničine prošnje. Glede na navedeno tožnica predlaga, da se izpodbijana odločba v II. točki izreka odpravi in tožnici prizna ter odmeri vse stroške postopka.

3. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporna II. točka izreka izpodbijane odločbe, v katerem je tožena stranka prošnjo tožnice v delu, ki se nanaša na zastopanje v zadevi I Kpd 13857/2018 pred Okrožnim sodiščem v Krškem, zavrnila.

6. Po prvem odstavku 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je namen BPP tega zakona uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku 1. člena ZBPP se za sodno varstvo po tem zakonu med drugim šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

7. Na podlagi prvega odstavka 26. člena ZBPP se BPP v isti zadevi lahko dodeli: za pravno svetovanje; za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti; kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

8. Odločitev tožene stranke je sicer pravilna, vendar iz razlogov, ki jih sodišče navaja v nadaljevanju svoje obrazložitve. BPP se po tem zakonu dodeli v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, pri čemer se za sodno varstvo šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Iz določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izhaja, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi (169. člen ZKP) oziroma z vložitvijo neposredne obtožnice (170. člen ZKP). Iz upravnega spisa izhaja, da je v konkretni zadevi tožnica zaprosila za BPP v postopku, v katerem se omenjena pravica (še) ne uresničuje. Prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju se izda na podlagi 60. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol), takšno postopanje pa ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu določb ZBPP. V smislu določb ZBPP se BPP lahko dodeli v zadevah sodnega kazenskega postopka, kar pa prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju na podlagi ZNPPol, ni. Povedano drugače, tožnica je zaprosila za BPP v zadevi, za katero ZBPP ne zagotavlja njene pridobitve, kar pomeni, da tožbeni ugovori tožnice, da je bila žrtev napada in da je prava neuka stranka ter da je zaradi tega upravičena zaprositi za BPP, na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Sodišče še dodaja, da bo tožnica lahko ponovno zaprosila za BPP, če bo prišlo do uvedbe kazenskega postopka.

9. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna, vendar iz razlogov, ki jih sodišče navaja v svoji obrazložitvi, v postopku pa niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.