Jedro

Objekti tožnikov so od obravnavanega daljnovoda oddaljeni 100 m in več, in so na delu trase, ki ni predmet odločanja v obravnavanem upravnem postopku.

Odločanja o gradbenem dovoljenju za daljnovod ni dopustno razdeliti na odločanje o posameznih konstrukcijskih elementih, ko so stebri in vodniki.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo investitorju A. (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) izdala gradbeno dovoljenje za daljnovod 2 x 110 kV ... (stojnim mestom) ..., ki obsega gradnjo daljnovoda, odstranitev obstoječega daljnovoda, dostopne poti do stebrov daljnovoda, dostopne poti do stebrov, ki se odstranijo, opredelitev območja gradnje z navedbami parcelnih številk in pogoje, pod katerimi je ta gradnja dovoljena.

2. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da je bila odločba izdana v ponovljenem postopku, po tem, ko je naslovno sodišče prejšnjo odločbo, izdano v istem postopku, odpravilo in toženki naložilo, da mora (tedanji) tožnici omogočiti udeležbo v postopku. Toženka je to storila z razpisom ustne obravnave, poleg tega pa je upoštevala procesna dejanja, opravljena v predhodnem postopku in ugotovila, da so za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni vsi zakonski pogoji. V tem pogledu navaja, da se obravnavana gradnja nahaja v območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom (v nadaljevanju DPN), ki določa pogoje za to gradnjo, zato ni mogla upoštevati pripomb stranskih udeležencev (med drugimi tudi tožnikov), ki se nanašajo na umestitev daljnovoda v prostor, izbiro trase in predlogov, naj se daljnovod na določenih mestih kablira. Prav tako ni mogla upoštevati pripomb, ki se nanašajo na vplive obstoječega daljnovoda... v delu, za katerega ni bila vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, npr. med .... Uredba o DPN je veljaven predpis, ki ga mora organ pri odločanju upoštevati oziroma je omejen na ugotovitev, ali je projektna dokumentacija izdelana v skladu z DPN.

3. V zvezi z navedbami stranskih udeležencev, ki so lastniki objektov v varovalnem pasu obstoječega daljnovoda, toženka ugotavlja, da se predmetni objekti nahajajo vzhodno od stojnega mesta ..., v smeri proti stojnemu mestu ..., torej na delu trase daljnovoda, ki ni predmet odločanja v obravnavanem upravnem postopku. Objekt, ki je najbližji ..., je od njega oddaljen približno 100 metrov, ostali pa še več, poleg tega pa se med stojnim mestom ... in najbližjim objektom nahaja še drug daljnovod, ki ni predmet zahtevka v obravnavani zadevi. Zato organ meni, da so vse navedbe stranskih udeležencev glede možnih vplivov daljnovoda, namreč glede požarne varnosti, neustreznih odmikov, možnosti utrganja žic, loma konzol, padanja žledu, brnenja, šumenja, iskrenja in vpliva elektromagnetnega sevanja, neutemeljene. Upoštevani so bili vsi veljavni predpisi, s katerimi se zagotavlja izpolnjevanje bistvenih zahtev objekta, in veljavni standardi (ki jih toženka tudi našteva), za strokovnost rešitev v projektu pa odgovarja odgovorni vodja projekta. Po strokovni oceni obremenitve okolja s sevanjem je načrtovani poseg sprejemljiv za okolje oziroma v skladu z veljavnimi predpisi, vprašanje ustreznosti teh predpisov pa ne more biti predmet presoje v upravnem postopku.

4. Prav tako v tem postopku ni mogoče obravnavati navedb o zmanjšanju vrednosti oziroma uporabnosti zemljišč v varovalnem pasu daljnovoda ter o izpadu prihodkov, saj gre za interese, ki jih v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče uveljavljati. Kljub temu dodaja še, da bo raba kmetijskih zemljišč praktično nemotena, razen na lokacijah stojnih mest, morebitno škodo pa bo v vsakem primeru moral poravnati investitor. Poleg tega se navedbe v zvezi z opravljanjem dejavnosti v objektih, ki se nahajajo med ... in ... obstoječega daljnovoda, ne nanašajo na območje gradnje, ki je predmet obravnavanega gradbenega dovoljenja. Za vsa zemljišča, prek katerih je predvidena dostopna pot do ..., je investitor pridobil pravico graditi, poleg tega pa je v postopku navedel, da je dostop v čim večji meri skušal urediti po javni poti. Ugovore v zvezi s prisilnimi služnostmi so stranski udeleženci lahko podali v postopkih za ustanovitev te služnosti, v predmetnem upravnem postopku pa jih ni več mogoče obravnavati.

5. Tožniki se z odločitvijo ne strinjajo in v tožbi navajajo, da jim je investitor gradnjo daljnovoda predstavil tako, kot da bo prvi odsek od ... do vključno ... gradil po Uredbi o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike, drugi odsek pa po Državnem prostorskem načrtu (DPN) za odsek med ... do ..... Posebej poudarjajo, da je bilo tedaj rečeno, da je ... vključeno v prvi odsek, ker je bilo na podlagi te informacije izdelano tudi strokovno mnenje o skladnosti rekonstrukcije daljnovoda, ki ga je izdelal B. v juliju 2011, kar izhaja tudi iz več konkretnih navedb v tem mnenju. Na tej podlagi je bila izdelana tudi pogodba o ustanovitvi služnosti in odškodnini za daljnovod za C.C., na zemljišču parc. št. 915/1, 915/2 in 916 k.o. ..., ustanovljena pa je bila tudi prisilna služnost na nepremičninah Č.Č. in D.D., na parc. št. 353/1, 353/2, 360/1 in 322/2, vse k.o. .... C.C. je omenjeno pogodbo podpisala, Č.Č. in D.D. pa se na omenjeno odločbo nista pritožila, ker so pričakovali, da bo ... grajeno v odseku ... do vključno ..., torej da gre za problematiko, ki se rešuje v postopkih, ki so v teku že od leta 2010. Ne strinjajo se s tem, da sta investitor in toženka ... prestavila v drugi odsek, ki se gradi pod DPN. Vse to izhaja tudi iz dopisa Ministrstva za okolje in prostor z dne 12. 7. 2010 in dokumentov, izdelanih v postopku pridobivanja soglasij za služnost na njihovih nepremičninah.

6. Menijo, da odsek daljnovoda od ... do ... nima rešenega najpomembnejšega priključka na gospodarsko infrastrukturo, torej priključka na dovodni odsek elektrovoda od ... do .... DPN izrecno zahteva kompatibilnost obeh odsekov, vendar "nihče ne ve", kje bo prvi odsek priključen na drugega. V tem pogledu se sklicujejo tudi na odločbo Ustavnega sodišča Up-89/05, po kateri je elektrovod celota stebrov in električnih vodov, je linijski vod, ki lahko obratuje le kot celota. Menijo tudi, da varstvo pred požarom v DPN ni ustrezno opredeljeno zaradi dodatnih nevarnosti, ki grozijo gasilcem ob požarih pod ali v bližini visokonapetostnih elektrovodov. Na ustrezen način ni zagotovljeno niti varstvo pred naravnimi nesrečami in nesrečami, do katerih lahko pride zaradi okvar elektrovoda.

7. Investitor ni ustrezno izkazal niti pravice graditi, saj ni veljavnih več deset pogodb o ustanovitvi služnosti in odškodnini za predmetni elektrovod, v dokaz pa v prilogi posredujejo eno od takih pogodb, kateri je veljavnost potekla z 31. 12. 2016. Glede na navedbe, da ... nima negativnih vplivov na območje proti ..., navajajo, da bi imelo ... "uničujoče in nesprejemljive negativne vplive v območje proti ..., kjer imajo stanovanjske in druge objekte".

8. Novi steber ... zaradi negativnega vpliva na stanovanjske objekte, gospodarske objekte, igrišča in objekte turistične dejavnosti, ne more biti postavljen na isto mesto, kjer stoji stari steber .... Ker gre za linijski objekt, morajo za celotno linijo veljati isti zakoni, kriteriji, varovalni pas in standardi. Če bo novo ... zgrajeno na sedanjem mestu, bodo njihove nepremičnine, ki so jim bivališče in edini vir dohodka, v vplivnem območju ... in varovalnem pasu elektrovoda, kar ni sprejemljivo in tudi zakonsko ni dovoljeno. Obstoječi elektrovod je bil leta 1959 napeljan preko njihovih nepremičnin brez njihovega soglasja, niti ni vpisan v zemljiško knjigo pri njihovih nepremičninah. Za ta elektrovod ne investitor, ne njegovi pravni predniki niso plačali odškodnine, po DPN pa nov elektrovod niti ne sme poslabšati bivalnih, okoljskih, zdravstvenih in požarnih razmer v koridorju in okoli njega. Iz tehnične dokumentacije izhaja, da bodo stebri za 12 do 15 metrov višji od obstoječih, da bodo konzole daljše, da se bo povečalo število vodnikov in prenosna moč, prav tako pa tudi elektromagnetno sevanje. S tem se povečuje nevarnost, ki izhaja iz elektrovoda, zato je upravičeno pričakovati, da bo pri novogradnji upoštevan minimalni zakonsko določeni varovalni pas 15 metrov levo in desno od osi elektrovoda.

9. Menijo, da so v dosedanjih postopkih dokazali, da v obstoječem varovalnem pasu ni mogoče zadostiti zakonskim zahtevam in veljavnim standardom o odmikih bivalnih objektov in poudarjajo, da investitor nima nobenega pravno veljavnega dokumenta, ki bi določal, kje bo potekal odsek novega elektrovoda od ... do vključno ..., kar je pogoj, da se odsek po DPN priključi na dovodni odsek. Če bo dovodni vod kablovod, bo priklopljen na ... in ne na ..., ki v tem primeru odpade. Ne zdrži niti trditev o neškodljivosti elektromagnetnega sevanja za zdravje ljudi, glede česar se sklicujejo na več mednarodnih študij. Menijo, da Slovenija "namerno zavlačuje in vztraja na Uredbi o EMS iz leta 1996, ki dopušča mejno vrednost EMS 15 µT za bivalno okolje, medtem ko je v sosednjih evropskih državah (Avstrija) dovoljena mejna vrednost EMS 0,4 µT". Opozarjajo, da je na spletu "objavljen celoten, sodno overjen prevod" celovitih sklepov iz poročila E., in "ni instituta ali osebe v Sloveniji, ki mu lahko oporeka". Pavšalno zanikanje odgovornih posameznikov in slovenskih institutov glede škodljivosti mejnih vrednosti EMS je "nedostojno, nedopustno, žaljivo in vsega obsojanja vredno", poleg tega pa "med 0,2 µT in 15 µT je neka razlika". V normalnem svetu se pri rizičnih odločitvah uporabi previdnostno načelo že ob verjetnih vplivih na zdravje človeka.

10. Izpodbijano gradbeno dovoljenje posega tudi v njihove človekove pravice iz 33. in 69. člena Ustave, saj investitor ni plačal odškodnine za 57 let uzurpacije in degradacije njihovih nepremičnin, tudi za obstoječe ... ne. Res je ponudil in deponiral enostransko izračunano odškodnino za rušenje starega ... in izgradnjo novega, vendar zahtevajo, naj najprej plača odškodnine za nazaj. Za obstoječe ... investitor nima sklenjene služnostne pogodbe oziroma uveljavljene prisilne služnosti.

11. Ne strinjajo se s stališčem, da v tej fazi ni možno spreminjati tehničnih rešitev v DPN, saj so po ZUPUDPP dovoljene dodatne prostorske ureditve, ki niso načrtovane z DPN. Iz te in drugih zakonskih določb izhaja, da je dopustno pripraviti projekt za izdajo gradbenega dovoljenja, ki odstopa od DPN oziroma se v projekt lahko vključijo tudi dodatne prostorske ureditve, ki niso bile načrtovane z DPN. Tudi DPN omogoča možnost odstopanja od predpisanih lokacijskih pogojev in ostalih prostorskih ureditev. Menijo, da je v sporazumu z investitorjem možen odmik ... severno ali vkop kablovoda. Tožnica C.C. še posebej dodaja, da je bila ob podpisu pogodbe o ustanovitvi služnosti in odškodnini zavedena, da bo ... predmet obravnave v odseku ... do ..., da bo varovalni pas novega daljnovoda v celotni dolžini 15 metrov levo in desno od osi eletrovoda in da ne bodo novi vodniki napeljani neposredno nad njeno spalnico. Podpisana pogodba je bila veljavna do 31. 12. 2016. 12. Iz navedenih razlogov tožniki sodišču predlagajo, naj izpodbijano gradbeno dovoljenje v celoti razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje oziroma podrejeno, naj izpodbijano gradbeno dovoljenje v celoti odpravi, poleg tega pa naj toženki naloži povračilo stroškov upravnega spora.

13. V dopolnitvi tožbe tožniki prilagajo tudi cenitev nepremičninske agencije, po kateri je hiša tožnice C.C. zaradi elektrovoda nad objektom skoraj brez vrednosti.

14. Toženka v odgovoru na tožbo v bistvenem ponavlja razloge iz izpodbijane odločbe oziroma se sklicuje nanje, posebej pa poudarja, da je za izdajo gradbenega dovoljenja relevantna dokumentacija, predložena v upravnem postopku, zato se organ ne more opredeliti do navedb, ki se nanašajo na komunikacijo med investitorjem in tožniki v času sprejemanja DPN oziroma v fazi pridobivanja pravice graditi. Prav tako poudarja, da že iz tožbenih navedb izhaja, da so stanovanjski in drugi objekti tožnikov, na katere naj bi obravnavani daljnovod negativno vplival, locirani v nadaljevanju trase obstoječega daljnovoda med ... in ..., torej ne v območju gradnje, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja. Najbližji od teh objektov je od ... oddaljen približno 100 metrov, ostali pa še več. Poleg tega se med ... in najbližjim objektom nahaja še drug daljnovod, ki ni predmet tega upravnega postopka. V zvezi s tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na pravico graditi, navaja, da je pri zemljiščih tožnice C.C. v zemljiški knjigi vpisana ustrezna služnostna pravica, ki učinkuje do izbrisa. Toženka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

15. Na tožbo je kot stranka z interesom odgovoril tudi investitor nameravane gradnje, v odgovoru pa med drugim navaja, da je bila posodobitev obstoječega ... ves čas predmet postopkov za sprejem DPN in tudi za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gre za končno točko prvega odseka daljnovoda oziroma za skupno priključno točko prvega in drugega odseka tega daljnovoda, zato je bila nujna "celostna obravnava ...", tako v okviru prvega kot tudi drugega odseka. Zgolj dejstvo, da se je ... pojavljalo tudi v dokumentih glede drugega odseka, ne more biti argument, da ... ne spada v to gradbeno dovoljenje. Začasne služnosti, na katere se sklicujejo tožniki, so se nanašale le na odstranitev obstoječih vodnikov in demontažo obstoječih daljnovodnih stebrov, do te demontaže pa še ni prišlo, zato namen služnosti še ni bil izvršen in so te služnosti še vedno veljavne. Navaja tudi oddaljenosti posameznih zemljišč, na katerih naj bi po navedbah tožnikov prihajalo do negativnih vplivov obravnavanega objekta ter dodaja, da sam daljnovodni steber na ta zemljišča nima vpliva, vodniki, ki bodo napeti med ... in ... pa so že del prvega odseka daljnovoda, ki ni predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, zato te navedbe niso relevantne za postopek izdaje tega dovoljenja. Ponovno se sklicuje na več dokumentov, pripravljenih tako v okviru sprejemanja DPN, kot tudi projektiranja obravnavanega daljnovoda ter meni, da zaradi obravnavane gradnje ne bo prišlo do poslabšanja življenjskega okolja. Upoštevani so bili vsi varnostni predpisi, tudi tisti, ki se nanašajo na požarno varnost, tudi sicer pa je bilo zadoščeno vsem zakonskim zahtevam za gradnjo. Tudi prizadeta stranka zato sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

16. Tožba ni utemeljena.

17. Tožniki so v upravnem postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, sodelovali kot stranski udeleženci. Njihov položaj v tem postopku je zato opredeljeval prvi odstavek 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po katerem ima pravico udeleževati se upravnega postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes, torej oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Po drugem odstavku istega člena je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Tožniki torej lahko uveljavljajo svoj pravni interes le toliko, kolikor izvira iz njihovih neposrednih interesov, ki jih imajo kot lastniki nepremičnin v vplivnem območju obravnavanega objekta (daljnovoda) ter temeljijo na določbah Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), prostorskega akta in drugih predpisov, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja.

18. Glede na prej povzete navedbe strank v postopku je bilo zato najprej treba odgovoriti na vprašanje, ali naj bi do zatrjevanih vplivov obravnavanega objekta na nepremičnine v lasti tožnikov dejansko prišlo zaradi obravnavanega objekta (kot trdijo tožniki), ali pa zaradi objekta, ki ni predmet tega gradbenega dovoljenja (kot smiselno trdita toženka in prizadeta stranka). Pri tem med strankami ni sporno (saj tudi tožniki ne navajajo drugače), da naj do večine zatrjevanih vplivov ne bi prišlo neposredno zaradi dela daljnovoda, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, temveč zaradi drugega dela istega daljnovoda, ki sicer ni predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, vendar je priključen na obravnavani del. 19. Tožniki navajajo dva razloga, iz katerih menijo, da bi bilo treba tudi vplive dela, ki ni predmet gradbenega dovoljenja, obravnavati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja: v prvi vrsti menijo, da je daljnovod linijski objekt, ki ga je treba obravnavati kot celoto, ne pa po posameznih delih (v zvezi s tem se sklicujejo tudi na stališča Ustavnega sodišča RS), poleg tega pa še, da jim je bilo v postopku sprejemanja uredbe o DPN in v postopkih pridobivanja pravice graditi predstavljeno, da bo stojno mesto ... predmet rekonstrukcije na podlagi uredbe o vzdrževanih delih na javno korist na področju energetike in ne predmetnega gradbenega dovoljenja. Če bi vedeli, da ne bo tako, bi lahko že v postopkih sprejemanja DPN in za pridobitev pravice graditi za obravnavani objekt, uveljavljali ustrezna pravna sredstva.

20. Kot je toženka povsem določno navedla v obrazložitvi izpodbijanega gradbenega dovoljenja, so objekti tožnikov od obravnavanega daljnovoda oddaljeni 100 metrov in več, in so na delu trase daljnovoda, ki ni predmet odločanja v obravnavanem upravnem postopku. S tem je po presoji sodišča tožnikom na ustrezen način omogočila, da v tožbi konkretno navedejo, v čem oziroma zakaj se ne strinjajo s takimi ugotovitvami oziroma konkretno navedejo, katere so njihove nepremičnine, ki bodo izpostavljene nezakonitim vplivom obravnavanega daljnovoda, kakšna je njihova oddaljenost od tega daljnovoda in do kakšnih vplivov naj bi zaradi tega prišlo. Tožniki tega niso storili, temveč so le posplošeno navedli vplive daljnovoda na okoliške nepremičnine, ki pa jih konkretizirajo le na enem mestu v tožbi (stran 10), in sicer zgolj kot "parcelne številke 387/1, 376/11, 376/20, 356/1 in 357/1, vse k.o. ...". Pri tem ne navajajo, kateri konkretni objekti (če sploh kakšni) naj bi stali na teh parcelah, niti tega, kakšna je njihova oddaljenost od obravnavanega objekta. Sodišče zato nima podlage za konkretnejšo presojo teh navedb.

21. Stališče o daljnovodu kot linijskem objektu, ki ga je treba obravnavati kot celoto stebrov in električnih vodov, izhaja tako iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-89/05, kot iz upravnosodne prakse naslovnega sodišča. Vendar pa doseg tega stališča ni tak, kot zmotno menijo tožniki, saj se je nanašalo zgolj na vprašanje, ali mora investitor gradnje daljnovoda izkazati pravico razpolaganja na vseh zemljiščih oziroma delih zemljišč, prek katerih poteka trasa daljnovoda, ali pa samo na tistih, kjer so predvideni njegovi stebri. Povedano drugače: odločanja o gradbenem dovoljenju za daljnovod ni dopustno razdeliti na odločanje o posameznih konstrukcijskih elementih, ko so stebri in vodniki. To pa ne pomeni, da ne bi bilo mogoče izdati gradbenega dovoljenja le za del objekta, (...), če gre za gradnjo objekta gospodarske infrastrukture, kar izrecno predvideva drugi odstavek 67. člena ZGO-1. Da v obravnavani zadevi ne bi šlo za tak primer, tožniki ne trdijo. Zaradi take ureditve tudi (naknadne) medsebojne povezave posameznih delov infrastrukturnih objektov (v obravnavani zadevi posameznih delov daljnovoda), ki so bili zgrajeni na podlagi delnih gradbenih dovoljenj, ni mogoče šteti za priklop (dela) objekta na javno infrastrukturo, kot to zmotno menijo tožniki.

22. Lokacija posameznih delov infrastrukturnega objekta je v takih primerih sicer res odvisna od lokacije ostalih delov, vendar pa to še ne pomeni, da je prek tega mogoče uveljavljati nedovoljene vplive posameznega dela infrastrukturnega objekta v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za sosednji del. Vir vplivov obravnavanega dela namreč ni sosednji del, zato je obstoj in dopustnost teh vplivov treba presojati v vsakem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja posebej, pač za tisti del objekta, na katerega se postopek nanaša. Če se v tem postopku izkaže, da vplivi presegajo dovoljene, je to očitno vprašanje, ki se nanaša na lastnosti (npr. konstrukcijo oziroma lokacijo) obravnavanega dela objekta, vpliv na ostale dele pa je lahko le posreden.

23. Kot je mogoče sklepati iz navedb strank v tem upravnem sporu, je v obravnavani zadevi položaj sicer drugačen v taki meri, da za sosednji del infrastrukturnega objekta, ki naj bi neposredno povzročal presežne vplive, ni potrebna izdaja gradbenega dovoljenja, čeprav naj bi prišlo do njegove spremembe. Vendar pa tudi to ne pomeni, da je mogoče njegove vplive presojati v okviru obravnavanega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, ki se na ta del ne nanaša, temveč gre kvečjemu za vprašanje zakonitosti oziroma ustavnosti pravne podlage, ki naj bi investitorju omogočala poseg v objekt in s tem posredno, prek vplivov tega objekta, v tujo lastnino brez ustreznega postopka.

24. Podobno velja tudi za (sicer dokaj nedoločne) navedbe tožnikov o tem, da so bili v postopkih za pridobitev pravice graditi in sprejemanja prostorskega akta zavedeni, kar naj bi vplivalo na njihova ravnanja v teh postopkih. Upravni organ ima namreč v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja zakonsko podlago (prvi odstavek 66. člena ZGO-1) le za ugotavljanje, ali je pravica graditi izkazana in ali je predložena projektna dokumentacija skladna s prostorskim aktom. Morebitno nestrinjanje z ustreznostjo pridobivanja pravice graditi oziroma s postopkom sprejemanja prostorskega akta bi morali tožniki izraziti v ustreznih postopkih, sodišče pa pripominja, da tudi do odločitve v teh postopkih ni moglo priti, ne da bi bili tožniki ustrezno seznanjeni s tem, kaj je predmet odločanja, če ne prej, vsaj iz odločbe oziroma besedila prostorskega akta, kar bi jim moralo omogočiti tudi ustrezno sodelovanje v postopku.

25. Edina v celoti konkretizirana tožbena navedba o nezakonitosti izpodbijanega gradbenega dovoljenja se nanaša na izkazovanje pravice graditi, saj je tožnica C.C. navedla, da je bila na nekaterih njenih parcelah, ki jih tudi določno opredeljuje, služnost, potrebna za odstranitev obstoječega in gradnjo novega daljnovodnega stebra, ustanovljena le za določen čas, ki se je iztekel že pred izdajo izpodbijane odločbe. Vendar pa iz listin, priloženih upravnemu spisu, in uradnih evidenc izhaja, da C.C. ni več lastnica teh zemljišč, zato jo je sodišče pozvalo, naj se izjasni glede svojega pravnega interesa za uveljavljanje posega na ta zemljišča. 26. V vlogi, s katero je odgovorila na ta poziv sodišča, je C.C. navedla, da je v tožbi prišlo do napačnega zapisa parcelne številke enega od zemljišč, drugo zemljišče pa v tožbi pomotoma sploh ni bilo navedeno. Vendar pa pri tem ni ne zatrdila, ne kakorkoli izkazala, ne predlagala dokazov v zvezi s tem, da bi bila tudi na teh zemljiščih ustanovljena zdaj pretečena služnost, potrebna za gradnjo obravnavanega daljnovoda. Česa takega ni zatrjevala niti v upravnem postopku, tako da po eni strani sodišče v njenih navedbah nima konkretne podlage za vsebinsko obravnavo tožbenih ugovorov v zvezi s pravico graditi na naknadno navedenih parcelah, po drugi strani pa bi take navedbe v zvezi s temi parcelami v vsakem primeru pomenile tudi navajanje novih dejstev in okoliščin v upravnem sporu. ZUS-1 to omogoča le v primeru, če tožnik navede razlog, zakaj teh dejstev in okoliščin ni navedel že v upravnem postopku (52. člen ZUS-1). Tožnica takih razlogov ni navedla, tako da sodišče njenih navedb v nobenem primeru ne bi moglo obravnavati.

27. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

28. Tožniki v tožbi niso izrecno predlagali nobenih dokazov, se pa sklicujejo na več listin, ki so jih tožbi priložili. Kot pa je bilo obrazloženo, že njihove navedbe v zvezi z nezakonitimi vplivi obravnavanega daljnovoda niso konkretizirane do take mere in na tak način, ki bi sodišču omogočale, da jih preizkusi glede na konkretne nepremičnine v lasti tožnikov. Kot je bilo prav tako obrazloženo, podobno velja tudi za trditve C.C. o neobstoju pravice graditi na njenih parcelah, saj ni ne v tožbi, ne v naknadni vlogi konkretno navedla nobene parcele v svoji lasti, na kateri bi bila ustanovljena pravica graditi za potrebe obravnavanega daljnovoda, oziroma njene navedbe v tej smeri pomenijo nedovoljeno tožbeno novoto. Sodišče je zato na podlagi določbe druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.