Jedro

Tožnik je po ugotovitvah tožene stranke opravil del izpitov po študijskem programu, ki ne velja več. Ob taki ugotovitvi pa tudi po mnenju revizijskega sodišča ni podlage za zaključek, da je opravil študij po višješolskem programu Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru. Zato mu potrdila o diplomiranju ni mogoče izdati.

Izrek

I. Revizija zoper izpodbijano sodbo se zavrne.

II. Pritožba zoper izpodbijani sklep se zavrne.

Obrazložitev

K I. točki izreka

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 23. 12. 2002. Z navedenim sklepom je prvostopenjski organ zavrnil pritožbo tožnika zoper sklep Komisije za študijske zadeve Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru z dne 23. 11. 2002, s katerim je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za izstavitev potrdila o diplomiranju na visokošolskem študiju.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke.

3. Revident z revizijo (prej pritožbo) izpodbija sodbo sodišča prve stopnje. Sklicuje se na določbo 125. člena Ustave RS in na Zakon o popravi krivic. Poudarja, da se mu je zgodila krivica. Doštudiral ni zaradi tega, ker mu je bila odvzeta prostost. Izpiti, ki jih je opravil v letu 1972 do 1975, so bili takrat veljavni. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev tožbe.

4. Revizija ni utemeljena.

5. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Ker je pritožba zoper izpodbijano sodbo vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden preizkus revizije v obravnavanem primeru.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali se tožniku lahko izstavi potrdilo o diplomiranju na višješolskem študiju Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru, ob tem, da študijski program, po katerem je opravil del izpitov, ne velja več. Tudi po mnenju revizijskega sodišča je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopni sklep in svojo odločitev oprla na pravilni razlog. Študij na visokošolskih zavodih (univerzah, fakultetah, visokih strokovnih šolah) se izvaja po študijskih programih za pridobitev izobrazbe in si javno veljavno izobrazbo in diplomo pridobi tisti, ki opravi vse obveznosti po študijskem programu, ki ga sprejme senat visokošolskega zavoda (32. in 32.a člen Zakona o visokem šolstvu, Ur. l. RS, št. 67/93, 99/95 in 64/2001, v nadaljevanju ZVis). Tožnik je po ugotovitvah tožene stranke opravil del izpitov po študijskem programu, ki ne velja več. Ob taki ugotovitvi pa tudi po mnenju revizijskega sodišča ni podlage za zaključek, da je opravil študij po višješolskem programu Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru. Zato mu potrdila o diplomiranju ni mogoče izdati.

8. Kot to pravilno navaja že sodišče prve stopnje, tožnik zmotno meni, da na odločitev tožene stranke lahko vpliva odločitev Vlade RS, Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, sprejete v točki d.) sklepa z dne 25. 9. 2001, po kateri se tožniku za čas nezmožnosti zaposlitve po prestani kazni od 6. 9. 1978 do 30. 11. 1982 všteje v pokojninsko dobo v enojnem štetju. Gre za pravico iz pokojninskega zavarovanja, ki je tožniku priznana na podlagi Zakona o popravi krivic – ZPKri. Ne moreta pa biti ta pravica pa tudi ZPKri ne podlaga za priznanje pridobitve izobrazbe. Le-to ureja navedeni ZVis in akti visokošolskih zavodov, po katerih pa tožnik ne izpolnjuje pogojev, da bi mu bilo mogoče priznati pridobitev izobrazbe in izdati potrdilo o diplomi.

9. Glede na podano obrazložitev revizijski ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev revizijskega sodišča. 10. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1. K II. točki izreka

11. Z izpodbijanim sklopom sodišče prve stopnje tožnika ni oprostilo plačila sodnih taks. Ugotovilo je, da je v mesecu decembru 2002 in januarju 2003 prejel pokojnino v znesku po 66.534,88 SIT, v marcu 2003 pa v znesku 70.194,29 SIT in da nima katastrskega dohodka ter da je bil v letu 2001 zavezanec za odmero dohodnine. Ocenilo je, da s plačilom sodne takse v upravnem sporu sredstva, s katerimi se preživlja, ne bi bila zmanjšana do take mere, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje, saj presegajo zajamčeno plačo (v relevantnem času je ta znašala 50.559,00 SIT).

12. Tožnik v pritožbi izpodbija navedeni sklep. Zatrjuje, da izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1398/2002, s katero je bil oproščen plačila sodnih taks.

13. Pritožba ni utemeljena.

14. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe prvega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah, po katerem sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Ocenilo je listine, ki jih je priložil tožnik, in ugotovilo, da pogoji za oprostitev niso izpolnjeni. S takšno presojo se pritožbeno sodišče strinja.

15. Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Oprostitev plačila sodnih taks je stvar konkretne ocene in presoje vseh okoliščin konkretnega upravnega spora. Zato se pritožnik ne more sklicevati na odločitev v drugi zadevi.

16. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določb 76. in 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.