Jedro

Tožnica po spremembi tožbe zahteva plačilo zneska 102.323,77 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vrednost tega dela izpodbijane pravnomočne sodbe ne dosega zneska, predpisanega za dovoljenost revizije.

Glede ostalega dela spremenjenega tožbenega zahtevka pa si tožnica revizije ni zagotovila, saj ob objektivni spremembi tožbe dne 22.11.2001 ni navedla vrednosti spornega predmeta za zahtevek iz naslova izpolnitve darila.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da tretji toženec plača prvemu tožencu tolarsko protivrednost zneska 5.000 DEM (2.I. točka izreka) in ugodilo preciziranemu in razširjenemu tožbenemu zahtevku, s katerim je tretjemu tožencu naložilo tako izvršitev po sporazumu z dne 12.9.1990, da je dolžan najkasneje 31.3.2002 nakazati tolarsko protivrednost zneska 5.000 DEM na hranilno knjižico prvega toženca ter plačati v treh zaporednih letnih obrokih tolarsko protivrednost po 5.000 DEM (prvi obrok do 22.4.2002) na hranilno knjižico druge toženke (2.II.1. točka izreka), nadalje je prvemu tožencu in drugi toženki naložilo še, da odpreta vsak svojo hranilno knjižico z omejeno možnostjo razpolaganja s sredstvi (2.II.2. točka izreka), drugemu tožencu pa je še naložilo, da po izteku vezave prenese na to hranilno knjižico sredstva iz pogodbe o dolgoročnem nenamenskem tolarskem depozitu (2.II.3. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tretji toženec prvemu tožencu dolžan plačati 102.323,77 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (2.II.4. točka izreka) in toženim strankam nerazdelno naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 336.875 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2.III. točka izreka). Hkrati je zaradi umika primarnega tožbenega zahtevka za plačilo 30.000 DEM postopek s sklepom glede tega zahtevka ustavilo (1. točka izreka).

Sodišče druge stopnje je pritožbi toženih strank ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki 2.II spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, v točki 2.III pa tako, da je tožnici naložilo plačilo 455.408 SIT pravdnih stroškov.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožnica. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, sodbo sodišča druge stopnje pa spremeni tako, da pritožbo toženih strank kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške.

Revizija je bila vročena toženim strankam, ki nanjo niso odgovorile, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 12/2003 - pb in 2/2004: ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Tožnica je 23.11.2000 vložila tožbo zaradi vrnitve darila in uveljavljala primarni tožbeni zahtevek za plačilo zneska 30.000 DEM in podrejeni tožbeni zahtevek za plačilo zneska 5.000 DEM v tolarski protivrednosti. V tožbi je kot vrednost spornega predmeta navedla znesek 30.000 DEM. Dne 22.11.2001 je vložila pripravljalni spis, s katerem je umaknila tožbo glede primarnega tožbenega zahtevka ter tožbo razširila tako, da je zahtevala izpolnitev darila na način, kot je opisan v točki 2.II izreka sodbe sodišča prve stopnje. Kot navaja tudi sama v reviziji, ima značaj denarnega dajatvenega zahtevka le zahtevek pod točko 2.II.4, s katerim je zahtevala, da tretji toženec plača prvemu tožencu znesek 102.323,77 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, sicer pa spremenjeni tožbeni zahtevek določa način izpolnitve obveznosti po sporazumu.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi in je dovoljena samo v primerih, ki jih zakon posebej določa. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje dovoljena v premoženjskih sporih samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. Če pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, je predpogoj za dovoljenost revizije, da je tožnik vrednost spornega predmeta sploh navedel v tožbi (drugi odstavek 180. člena ZPP) oziroma ob spremembi tožbe, s katero je začel uveljavljati tak zahtevek.

V tem primeru tožnica po spremembi tožbe zahteva plačilo zneska 102.323,77 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2.II.4. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje). Vrednost tega dela izpodbijane pravnomočne sodbe ne dosega zneska, predpisanega za dovoljenost revizije. Zato revizija zoper pravnomočno odločitev o tem delu zahtevka ni dovoljena in jo je bilo treba zavreči (377. člen ZPP).

Glede ostalega dela spremenjenega tožbenega zahtevka (2.II.1, 2.II.2 in 2.II.3. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje) pa si tožnica revizije ni zagotovila, saj ob objektivni spremembi tožbe dne 22.11.2001 ni navedla vrednosti spornega predmeta za zahtevek iz naslova izpolnitve darila. Ob spremembi tožbe je namreč ponovno navedla le vrednost spornega predmeta za tožbeni zahtevek glede vrnitve darila, ki pa ga je tedaj umaknila in odločitve o njem revizijsko ne izpodbija (kakor tudi ne izpodbija odločitve o podrejenem tožbenem zahtevku). Glede na navedeno je bilo treba revizijo v celoti zavreči na podlagi 377. člena ZPP. Odločitev o revizijskih stroških je zajeta v izreku te odločbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).