Jedro

Zgolj trditve tožeče stranke, da je toženka izgubila zavarovalne pravice na podlagi Splošnih pogojev in zakona, ker je bilo njeno vozilo udeleženo v prometni nesreči, v kateri je voznik zapustil kraj dogodka brez posredovanja svojih osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, ne zadostuje za utemeljenost regresnega zahtevka zoper njo zaradi kršitve zavarovalne pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se razveljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 30587/2014 z dne 12. 3. 2014 v prvem in tretjem odstavku izreka v delu, ki se nanaša na toženo stranko A. A. in zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 4.164,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti tudi stroške pravdnega postopka.

2. Tožeča stranka se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sodbe tako, da se njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Od tožene stranke kot lastnice zavarovanega vozila in zavarovanke je zahtevala plačilo terjatve skladno z določili 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti 01-AOD-01/10 in 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu. Skladno s temi določili sta tako voznik kot sozavarovana oseba izgubila zavarovalne pravice, če je voznik zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. Napačen je zaključek, da se izguba zavarovalnih pravic nanaša le na zavarovanca, ki je hkrati voznik in da lahko samo v takem primeru zavarovanec izgubi zavarovalne pravice. Sodišče se pri razlagi sklicuje na sodbo VS RS II Ips 991/2007, kjer pa so bili pravna podlaga za odločanje Splošni pogoji z drugačno vsebino. Tožena stranka bi morala trditi in dokazati izpolnitev ekskulpacijskih razlogov, kot so določeni v Splošnih pogojih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka s tožbo zahteva od toženke kot lastnice zavarovanega vozila in zavarovanke po zavarovalni polici št. 10012158488 povrnitev izplačane odškodnine zaradi izgube zavarovalnih pravic. Povračilni zahtevek uveljavlja na podlagi določb 8. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti 01-AOD-01/10 (v nadaljevanju Splošni pogoji) in 7. točke drugega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP). Splošni pogoji, ki so sestavni del med pravdnima strankama sklenjene zavarovalne pogodbe, namreč določajo izgubo zavarovalnih pravic zavarovanca in sozavarovane osebe, med ostalim v primeru, če je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. ZOZP pa v tretjem odstavku 7. člena med ostalim daje možnost zavarovalnici, da uveljavlja pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti pravico do povračila škode, ki jo je poravnala oškodovancu, od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe tudi v primeru, če je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.

5. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodbe, ki med strankama niso sporne, je z vozilom, ki je bilo obvezno zavarovano pri tožeči stranki, B. B. 28. 9. 2012 povzročil prometno nesrečo, v kateri je bilo poškodovano službeno vozilo MNZ – PU Koper. B. B. je po trčenju zapustil kraj dogodka in ni posredoval svojih osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju vozila. Tožeča stranka je oškodovancu na podlagi odškodninskega zahtevka za materialno škodo na vozilu izplačala odškodnino 3.785,00 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na ugotovitev, da je bila toženka lastnica vozila in skleniteljica zavarovanja, vendar ni bila voznica in povzročiteljica prometne nezgode, zato tudi ni mogla po nesreči zapustiti kraja dogodka brez posredovanja svojih osebnih podatkov, torej ni ravnala v nasprotju z določbo 8. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev. Pritožnica neutemeljeno vztraja pri stališču, da je njen tožbeni zahtevek zoper toženko utemeljen vedno, tudi takrat, kadar kršitev iz 8. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev stori sozavarovanec.(1) Sodna praksa je v podobnih primerih že večkrat zavzela stališče, da je podlaga za obstoj povračilnega zahtevka zavarovalnice zoper zavarovanca, kadar on ni voznik in povzročitelj nezgode, lahko le kršitev pogodbe, to pa zavarovanec pojmovno lahko stori le, kadar je on voznik vozila ali kadar odgovarja za voznika vozila zato, ker mu je npr. prepustil v uporabo vozilo, čeprav je vedel, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja.(2) Zgolj trditve tožeče stranke, da je toženka izgubila zavarovalne pravice na podlagi Splošnih pogojev in zakona, ker je bilo njeno vozilo udeleženo v prometni nesreči, v kateri je voznik zapustil kraj dogodka brez posredovanja svojih osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, ne zadostuje za utemeljenost regresnega zahtevka zoper njo zaradi kršitve zavarovalne pogodbe. Tožeči stranki zato ne pomaga sklicevanje na obrnjeno dokazno breme pri uporabi določb splošnih pogojev, saj niso podlaga za njeno odgovornost za sozavarovančevo opustitev.

7. Pravilno pa se je prvostopenjsko sodišče opredelilo tudi do trditve tožeče stranke, ki naj bi po njenem utemeljevala toženkino opustitev dolžnega nadzora nad vozilom, ker da je „vozilo zaupala nekomu, od kogar v primeru prometne nesreče ni mogla pričakovati odgovornega ravnanja, to je, da bo nudil podatke in pomoč drugim udeležencem v prometu in ne bo zapustil kraja prometne nesreče brez da izpolni svojo zakonsko dolžnost“. Takšna trditev je preveč posplošena in že zato ne more pomeniti toženkine kršitve zavarovalne pogodbe, ki bi bila lahko podlaga za povračilni zahtevek tožeče stranke.

8. Pritožbeno sodišče je zato ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Op. št. (1): V konkretni zadevi je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper zavarovanko (toženko) in zoper povzročitelja nesreče (sozavarovanca). Zoper slednjega je tožeča stranka že pridobila izvršilni naslov.

Op. št. (2): Odločbe VS RS št. II Ips 991/2007, II Ips 277/2013, VSM I Cp 1104/2014 in I Cp 1169/2014, VSL II Cp 3100/2010 in II Cp 441/2015.