Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje spada tudi okoliščina, da oškodovanka v obravnavani pravdni zadevi uveljavlja odškodninsko odgovornost Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je bil njen delodajalec v času škodnega dogodka.
Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v Kranju.
1. Tožnica v tožbi z dne 14. 7. 2014 med drugim navaja, da se je poškodovala v delovni nezgodi 17. 12. 2009 na delovnem mestu v prostorih Okrožnega sodišča Ljubljani. Predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, ker je bila v času škodnega dogodka, ki je predmet te pravdne zadeve, v rednem delovnem razmerju z Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki je v konkretnem primeru stvarno in krajevno pristojno sodišče. 2. Predlog je utemeljen.
3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani tožnice in pristojnega sodišča zatrjevana okoliščina, da oškodovanka v obravnavani pravdni zadevi uveljavlja odškodninsko odgovornost Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je bil njen delodajalec v času škodnega dogodka. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče, katerega protipravno ravnanje se zatrjuje, bi lahko bila prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti, notranjosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
5. Ker uveljavljena okoliščina utemeljuje prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Kranju.