Jedro

Sodni depozit je po določbi petega odstavka 473. člena EZ-1 predpogoj v primeru, ko teče postopek za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po EZ-1 in se ta postopek šteje za nujen, če je javna korist izkazana v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1, in če razlastitveni upravičenec (v našem primeru predlagatelj) pri sodišču da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini 1/2 ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi ter se s tem šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu ter dopustilo sodni polog predlagatelja v višini 298,08 EUR v korist nasprotnega udeleženca (točka I. izreka izpodbijanega sklepa), naložilo nasprotnemu udeležencu izplačilo dela sodnega pologa v višini 198,72 EUR, takoj, ko ta izjavi, da depozit sprejema, ter preostali del sodnega pologa, varščino 99,36 EUR, če sodišču predloži pravnomočno sodno odločbo ali dogovor med strankama o škodi, povzročeni mu z nujnim postopkom (točka II. izreka) z opozorilom, da v primeru, če nasprotni udeleženec v petih letih od pravnomočnosti tega sklepa deponiranih denarnih sredstev ne bo prevzel, bo sodišče izdalo sklep, s katerim bo ugotovilo, da je pravica do deponiranih sredstev zastarala in le-ta pripadejo Republiki Sloveniji (točka III. izreka) ter nazadnje odločilo, da predlagatelj sam krije 35,00 EUR stroškov postopka (točka IV. izreka).

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), smiselno pa osporava ugotovljeno dejansko stanje, ko graja določitev višine sodnega depozita. Navaja, da je višino depozita določil predlagatelj kot koristnik njegovega stavbnega zemljišča z naročenim in plačanim mnenjem cenilke K.F. Sodišče naj upošteva zakonito stanje zemljišč po dokumentih Okrajnega sodišča v Mariboru (ZK) in uradnih dopisih Občine H - S. S predlagateljem se je pripravljen sporazumeti, vendar na zakoniti osnovi. Poleg tega je postopek na UE Maribor, št. 352-14/20 2013/21 (7003) s sklepom z dne 3. 3. 2014 združen, zato pritožnik ne razume, zakaj Okrajno sodišče v Mariboru v tem postopku tega ne upošteva. Predlog za združitev je bil podan zaradi racionalizacije dela upravnega organa in sodišč in je neupoštevan s strani Okrajnega sodišča v Mariboru, kar je v nasprotju s tem, da se vse konča čim hitreje in ceneje. Zavzema se za zakonito določitev višine odškodnine, in da je ta določena enostransko s strani predlagatelja.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene trditve z navedbo, da je izračun višine sodnega depozita predpisan v petem odstavku 59. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ), ki določa, da so postopki za omejitev lastninske pravice in razlastitev po tem zakonu nujni, če je javna korist izkazana skladno s tretjim odstavkom 93. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), in če razlastitveni upravičenec pri sodišču položi znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka omejitve lastninske pravice in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim postopkom, v višini polovice ocenjene odškodnine. Izračun višine sodnega depozita je vezan na ocenjeno vrednost odškodnine za nepremičnino. V upravni zadevi omejitve lastninske pravice je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor kot organ druge stopnje z odločbo, št. 35021-27/2013/4/00641111 z dne 30. 1. 2014 odpravilo odločbo Upravne enote Maribor, št. 352-14/2013/11 (7003) z dne 21. 10. 2013 in zadevo vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek. Zato je 10. 2. 2014 UE Maribor glede na napotilo drugostopenjskega organa, družbo S. d.o.o., ki zastopa predlagatelja, pozvala na predložitev dokazila v skladu z določbo petega odstavka 59. člena EZ, posledično je predlagatelj 20. 2. 2014 vložil predlog za sodni depozit na sodišče. 3. 3. 2014 je UE Maribor s sklepom združila postopka omejitve lastninske pravice na nepremičninah zaradi obremenitve služnosti v javno korist v en postopek (ki se obravnava pod št. 352 - 14/2013), v tej zadevi je 4. 3. 2014 razpisalo ustno obravnavo, na kateri je predlagatelja pozvalo, da v osmih dneh predloži dokazilo o sodni položitvi zneska ter ista dokazila predloži tudi služnostnemu zavezancu (nasprotnemu udeležencu). Predlagatelj je 12. 3. 2014 vložil predlog za sodni depozit za nasprotnega udeleženca. Prvi predlog za sodni depozit je predlagatelj vložil pred združitvijo postopkov in je o njem sodišče že odločilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določbe ZPP se v tem postopku uporabljajo na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

6. Sodišče prve stopnje je dopustilo sodni polog po predlogu predlagatelja, po 168. členu ZNP in specialnih določilih petega odstavka 59. člena EZ (Uradni list RS, št. 79/1999 s spremembami, z veljavnostjo do 22. 3. 2014) v zvezi s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami z veljavnostjo od 27. 10. 2010), ker je v teku upravni postopek omejitve lastninske pravice na nepremičninah s služnostjo v breme nasprotnega udeleženca, ki pogojuje sodni polog.

7. Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP), v postopku je ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, na tej podlagi pa sicer izhajalo iz napačne uporabe materialnega prava, iz do 22. 3. 2014 veljavnega EZ, namesto iz sedaj veljavnega Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/2014, z veljavnostjo in uporabo od 22. 3. 2014 - v nadaljevanju EZ-1), pri čemer pa so določbe v zvezi z nujnimi postopki in sodnim depozitom identične v prej in sedaj veljavnem zakonu (identična je vsebina petega odstavka 473. člena EZ-1 s petim odstavkom 59. člena EZ), zato napačna uporaba materialnega prava na pravilnost in zakonitost odločitve v ničemer ni vplivala (odločitev sodišča prve stopnje sprejeta v času veljavnosti EZ-1).

8. Sodni depozit je po določbi petega odstavka 473. člena EZ-1 predpogoj v primeru, ko teče postopek za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po EZ-1 in se ta postopek šteje za nujen, če je javna korist izkazana v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1, in če razlastitveni upravičenec (v našem primeru predlagatelj) pri sodišču da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini 1/2 ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi ter se s tem šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini. Ob uporabi določb o sodnem depozitu v ZNP (določbe od 168 do 177. člena ZNP), po katerih sodišče v sodni depozit sprejme denar, dragocene kovine in izdelke iz teh kovin in vrednostne papirje, ki se lahko vnovčijo, če je tako določeno s posebnim predpisom (prvi odstavek 168. člena ZNP), pri čemer EZ-1 kot posebni predpis v petem odstavku 473. člena izrecno nalaga razlastitvenemu upravičencu, da pri sodišču da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka omejitve lastninske pravice (v obravnavanem primeru ustanovitve služnosti v javno korist) in varščino, v višini 1/2 ocenjene odškodnine, je odločitev sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Pritožbeni očitek, ki gre zgolj v smeri višine določenega sodnega depozita, ne more vplivati na pravilnost odločitve v tej zadevi. Sodišče prve stopnje se pri odločitvi o dopustitvi sodnega depozita ne more spuščati v pravilnost ali ustreznost višine položenega zneska, temveč mora le ugotoviti, ali so izpolnjene zakonsko predpisane predpostavke za dopustnost sodnega depozita, kar pa je sodišče prve stopnje storilo. Glede višine je sledilo predlogu predlagatelja, ki jo je slednji podal na podlagi tudi v tem postopku predloženega poročila o oceni vrednosti sodne cenilke za gradbeništvo K.F. (št. 267/2012 z dne 19. 10. 2012), pri čemer bo višina vrednosti nepremičnine v lasti nasprotnega udeleženca, na katerem bo ustanovljena služnost v javno korist, predmet drugega upravnega postopka.

9. V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

10. O stroških postopka s pritožbo ni bilo odločeno, saj le-ti s strani strank postopka niso bili priglašeni.