Jedro

Sklep, izdan v nepravdnem postopku za ureditev meje, ki ugotavlja, da so stranke sklenile sodno poravnavo z določeno vsebino, nima podlage v določbah zakonov, ki urejajo nepravdni postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa navedlo, da so stranke v tej zadevi 21. 4. 2006 sklenile sodno poravnavo z določeno vsebino (ki jo je navedlo), da je sodna poravnava z njenim podpisom 21. 4. 2006 postala pravnomočna in je ni mogoče več preklicati.

2. Prvi nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Trdi, da sodišče ni združilo postopkov, ki teče pod opr. št. P 30/2005 (sedaj P 90/2006) in tega nepravdnega postopka (prvotno N 22/2005), in zato sodne poravnave, ki je bila delno (kot "vmesna" poravnava) sklenjena v pravdni zadevi, ni mogoče upoštevati v tej nepravdni zadevi, ker v tej zadevi sploh ni bila sklenjena. Niti ZPP niti ZNP ne dajeta podlage za združitev pravdnih in nepravdnih postopkov, če pa že, je to lahko storjeno na predlog strank oziroma udeležencev oziroma se morajo ti vsaj strinjati. Dne 21. 4. 2006 je bil narok razpisan le v pravdni zadevi, le številko te zadeve pa nosi tudi zapisnik, sestavljen o tem naroku. Po drugi strani sklep nima pravne podlage, ker predstavlja meritorno odločitev v nepravdni zadevi, o sodni poravnavi pa se kvečjemu izda overjen prepis zapisnika. Za zakonit postopek in sklep bi moralo sodišče v tej zadevi razpisati narok in doseči zapis poravnave. Nadalje trdi, da vsebina poravnave, povzeta v izpodbijani sklep, nima lastnosti, ki jih mora imeti sodna poravnava, ker mejne točke niso dovolj opredeljene, niti niso določljive. Poleg tega se 3. točka sklepa nanaša na prihodnji čas in niti ne sodi v predmetno zadevo. V oči bode tudi poimenovanje udeležencev, ki v nepravdnem postopku niso "pravdne stranke". Pritožnik meni, da je pritožba zoper izpodbijani sklep kljub drugačnemu pravnemu pouku dovoljena, ker gre za končno odločbo. Nasprotni udeleženec predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagatelj je predlagal ureditev meje med parc. št. 1038/1 in 1039, obe k.o. R., v njegovi lasti in parc. št. 1041 k.o. R. v lasti prvega nasprotnega udeleženca in parc. št. 1356/1 k.o. R., javno potjo v lasti drugega nasprotnega udeleženca. Iz podatkov spisa izhaja, - da je sočasno s tem nepravdnim postopkom tekla tudi pravda, v kateri je predlagatelj nastopal kot toženec, prvi nasprotni udeleženec pa – poleg drugih oseb – kot tožnik, - da je sodišče v prvem odločanju izdalo sklep, v katerem je ugotovilo, da so pravdne stranke 21. 4. 2006 sklenile vmesno sodno poravnavo, ki so jo na naroku 9. 5. 2006 konkretizirale, nato pa navedlo njeno vsebino, - da iz njene vsebine izhaja, da so se pravdne stranke dogovorile glede ureditve meje (med drugim) med nepremičninami parc. št. 1041, 1038/1 in 1039 vse k.o. R., - da je bil navedeni sklep v pritožbenem postopku razveljavljen, iz obrazložitve pa je razvidno stališče pritožbenega sodišča, da je bila meja, ki je sporna v tem postopku, že urejena z vmesno sodno poravnavo, - da je bil nepravdni postopek prekinjen, ker je prvi nasprotni udeleženec vložil tožbo za razveljavitev vmesne sodne poravnave z dne 21. 4. 2006 in za ugotovitev neobstoja sodne poravnave z dne 9. 5. 2006, - da je sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe o zavrnitvi obeh prej navedenih zahtevkov nepravdni postopek nadaljevalo, - da je bil zatem vložen v spis zapisnik z dne 21. 4. 2006, ki vsebuje zapis vmesne sodne poravnave, nato pa je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep.

6. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi šlo v obravnavanem primeru za situacijo iz tretjega odstavka 307. člena ZPP, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep in po kateri je sodno poravnavo mogoče skleniti tudi tako, da stranki podpišeta predlog poravnave, ki ga pripravi in strankam pošlje sodnik. Poleg tega niti oblika odločitve ne ustreza situaciji iz navedene določbe. Sodišče v takem primeru namreč ne izda sklepa, ampak strankam pošlje zapis predloga sodne poravnave. Podlage za izdajo sklepa v položaju, ko so udeleženci o zadevi, ki je predmet postopka, sklenili sodno poravnavo, ne dajejo niti določbe ZNP niti druge določbe ZPP, ki se v odsotnosti drugačne ureditve v ZNP smiselno uporablja v nepravdnem postopku. Če je o zadevi, ki je predmet postopka, sklenjena sodna poravnava, je postopek končan z njeno sklenitvijo. Če je sodna poravnava sklenjena o zadevi, ki je predmet drugega postopka, to dejstvo predstavlja oviro za izdajo meritorne odločitve v tem postopku. Stranke oziroma udeleženci, ki so začeli tak postopek, običajno umaknejo predlog oziroma tožbo. V nasprotnem primeru je treba predlog oziroma tožbo zavreči (274. člen ZPP).

7. Ker izpodbijani sklep nima podlage v določbah ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi prvega nasprotnega udeleženca ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V nadaljevanju obravnavanja bo moralo sodišče opraviti presojo, ali je bila zadeva, ki je predmet tega postopka, zajeta s sodno poravnavo, sklenjeno med udeleženci tega postopka. Od odgovora na to vprašanje bo odvisno, ali je treba o zadevi odločiti po vsebini. Če bo sodišče ugotovilo, da je bila o zadevi sklenjena sodna poravnava, bo treba odgovoriti na nadaljnje vprašanje, ali je bila sklenjena v pravdnem postopku ali (tudi) v tej zadevi. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno, ali je bil ta postopek že končan ali pa ga je treba (v tistem delu, za katerega bo ugotovljeno, da je bil zajet s sodno poravnavo) zaključiti s procesno odločitvijo.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.