Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
23. 9. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Petra Lenarčiča iz Ljubljane na seji dne 23. septembra 2004
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 18/91, 74/95, 86/02 in 108/02 - ur.p.b.) se zavrže.
1.Pobudnik zatrjuje, da mu kot moškemu državljanu Republike Slovenije Zakon o vojaški dolžnosti (ZVojD-UPB1) z določbo prvega odstavka 1. člena krši pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, saj k opravljanju vojaške dolžnosti v vojni in v miru obvezuje le moške državljane. Po njegovem mnenju je to v neskladju s 16. členom Ustave, ki omejevanje človekovih pravic dopušča le v vojnem ali izrednem stanju, na način, ki ne povzroča neenakopravnosti, ki bi temeljila na katerikoli osebni okoliščini (npr. spolu). Navaja, da Zakon o Vojaški dolžnosti z institutom obveznega služenja vojaškega roka (1. in 23. člen) oziroma z opravljanjem nadomestne civilne službe (41. člen) v vojni in miru onemogoča uveljavljanje pravice do svobode dela iz 49. člena Ustave.
Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi neskladje Zakona o vojaški dolžnosti z Ustavo.
2.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave in s prvim odstavkom 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena ZUstS določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega položaja.
3.Pobudnik navaja, da je vojaški obveznik. Zakon o vojaški dolžnosti izpodbija iz razloga, ker naj bi ta v zvezi z izvrševanjem vojaške dolžnosti neenako obravnaval državljane glede na spol, zaradi česar naj bi bil v neskladju s prvim odstavkom 14. člena in 16. členom Ustave. Poleg tega naj bi z institutom obveznega služenja vojaškega roka oziroma z opravljanjem nadomestne civilne službe v vojni in miru onemogočal uveljavljanje pravice do svobode dela iz 49. člena Ustave. Pobudnik ni izkazal, da bi morebitna ugoditev pobudi izboljšala njegov pravni položaj. Pobudo je bilo zato treba zavreči.
4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
Podpredsednik dr. Janez Čebulj