Jedro

Napako tožbe pri zapisu imena tožene stranke, ki se pojavi tudi v sodbi, je, kadar se kljub napačni označbi stranke ta stranka identificira s toženo stranko, mogoče vedno popraviti, saj je pri tem bistveno, da ne gre za spremembo osebe stranke, pač pa le za drugačno označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka in ki je to že ves čas vedela.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se predlogu tožeče stranke za popravo sodbe ugodi in se sodba Okrajnega sodišča v Kočevju z dne 6.5.2003, opr. št. P 25/2003, tako spremeni, da se priimek tožene stranke pravilno glasi "P." in ne "R." kot je navedeno v sodbi.

Tožeča stranka mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kočevju je zavrnilo predlog tožeče stranke, da se sodba P 25/2003-18 Okrajnega sodišča v Kočevju z dne 6.5.2003 popravi, tako da se namesto priimka toženke "R." vnese pravilno "P.", ker sodišče lahko odpravlja samo svoje napake, sodbo pa je izdalo tako, kot je predlagala tožeča stranka, oziroma kot je sama označila toženo stranko.

Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka. Izpodbija ga zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da bi moralo sodišče pred izdajo sodbe toženo stranko identificirati in glede na vse listine v spisu, kot na dejstvo, da je odgovorila na tožbo in se osebno udeležila naroka za glavno obravnavo, ugotoviti, da je tožeča stranka v tožbi napačno označila priimek tožene stranke in jo pozvati, da se ta pomanjkljivost v tožbi popravi. Sodišče prve stopnje je z zavrnitvijo predloga za popravo sodbe v bistvu obdržalo v veljavi sodbo, ki je izdana zoper pravdno stranko, ki se postopka ni udeleževala oziroma sploh ne obstaja. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter popravi sodbo na pravilen priimek tožene stranke, pri tem pa priglaša tudi pritožbene stroške, ki naj se naložijo v plačilo toženi stranki.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje ima prav, da napake v priimku tožene stranke ni povzročilo in da je pri označitvi tožene stranke sledilo le navedbam tožeče stranke. Ker se je tožena stranka, čeprav je bila označena s priimkom "R.", ne pa pravilno "P.", udeleževala postopka in podala odgovor na tožbo, ne more biti nobenega dvoma, da se je toženka D. P. identificirala s toženo stranko, ki je bila označena z priimkom D. R.. Pomembno je namreč predvsem, kako sta opredelitev stranke razumela sodišče in toženec ob upoštevanju celotne vsebine tožbe. Pri tem je bistveno, da ne sme iti za spremembo osebe stranke, pač pa le za drugačno označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka in ki je to tudi že ves čas vedela (tako dr. Aleš Galič v članku Fizična oseba in sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, Podjetje in delo št. 6). Tudi v primeru, če se napaka iz tožbe prevzame v sodbo, takšna sodba ne bo absolutno nična, ker naj bi bila izdana proti neobstoječi osebi, ampak je napako mogoče odpraviti še pred vložitvijo izvršilnega predloga. Sicer pa je tudi Ustavno sodišče Slovenije zavzelo enako stališče, da morebitna napaka v tožbi v zapisu priimka, ob siceršnji nesporni identiteti toženca, tega sodba zavezuje, kljub morebitni napaki v zapisu priimka. Ker poprava sodbe ne bi bila mogoča le, če bi se s stem spreminjala identiteta stranke, v danem primeru pa ne gre za takšno situacijo, po prepričanju pritožbenega sodišča ni ovir za popravo sodbe v smislu predloga tožeče stranke.

Njeni pritožbi je zato ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v sodbi priimek tožene stranke pravilno popravilo. Negotovost v zvezi s tovrstnim odločanjem, ki jo ima sodišče prve stopnje zaradi različnih odločb inštančnega sodišča v dveh podobnih primerih glede sodne prakse, je razumljiva, vendar pa je po mnenju pritožbenega senata pravilno stališče, da je napako v imenih ali priimkih oseb vedno mogoče popraviti, če le ne gre za spremembo osebe stranke, ampak le za drugačno označbo osebe, ki se je identificirala s čeprav svojo napačno označitvijo. Pritožbena trditev o tem, da je sedaj sodba izdana zoper stranko, ki ne obstaja, je glede na vse zgoraj povedano tudi neutemeljena trditev, kot so tudi očitki o bistvenih kršitvah določb postopka, na katere je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

Tožeča stranka bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka. S pritožbo je resda uspela, vendar pa po prepričanju pritožbenega sodišča, ker je do napačne označbe tožene stranke prišlo v njeni sferi in je tožeča stranka napačno označila njen priimek, stroški, ki so v zvezi s popravo sodbe nastali, niso tisti potrebni stroški v smislu 155. člena ZPP, ki bi bili potrebni za pravdo in ki bi jih tožena stranka glede na to, da v pravdnem postopku ni bila uspešna, morala povrniti tožeči stranki. Odločitev o tem ima podlago v določbi 165., 154. in 155. člena ZPP.