Jedro

Ker upnik ni predložil verodostojne listine, iz katere bi izhajala tako upnik kot tudi dolžnik, pogodba o odstopu terjatve pa ne izpolnjuje pogojev po I. odstavku 24. člena ZIZ, ni bilo mogoče v celoti ugoditi upnikovemu predlogu za izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom v I. točki izreka dolžniku naložilo, da upniku v roku 8 dni plača v tej točki izreka navedeno terjatev, kolikor pa dolžnik v postavljenem roku ne plača v točki I navedene terjatve upnika, pa je zaradi izterjave te terjatve zoper dolžnika dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima na računu pri organizaciji za plačilni promet (II. točka izreka). V III. točki izreka je zavrnilo upnikov predlog za izvršbo za izterjavo zneska 369,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2005 do plačila.

Zoper III. točko izreka navedenega sklepa sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi je navedel, da sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, ker sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj pogodba o odstopu terjatve ne more biti podlaga za izvršbo v smislu 24. člena ZIZ. Pogodba o odstopu terjatve, ki jo je predložil, izpolnjuje vse pogoje veljavnega pravnega posla in je zato dokaz v smislu 24. člena ZIZ, kljub temu, da ne gre za javno listino. Ta listina dokazuje, da je bila terjatev pravno veljavno prenesena na upnika. Nadalje je navedel, da velja zahteva, da mora upnik s po zakonu overjeno listino dokazati prenos terjatve, le v primeru, ko zakon zahteva overitev listine, kar pa v primeru cesijske pogodbe ni podano. Za sklenitev te pogodbe po Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ) zadošča podpis strank, zato ni logično, da bi za dokaz po členu 24 ZIZ morala biti takšna pogodba overjena. Sodišče prve stopnje je tako tudi materialno pravo napačno uporabilo, s tem ko pogodbi o odstopu terjatve ni priznalo statusa listine iz 24. člena ZIZ. Predlagal je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in točko III. izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje spremeni njemu v korist. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene navedbe, da izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, ker je ta neobrazložen, so neutemeljene. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo razloge za svojo odločitev iz III. točke izreka izpodbijanega sklepa. Zapisalo je, da upnik predloga za izvršbo ni vložil na podlagi izvršilnega naslova, ampak na podlagi verodostojne listine. Ker pa iz verodostojne listine – računa št. ... izhaja, da je njegov izdajatelj družba A. M. d.o.o. - v stečaju in torej ne upnik, Pogodba o odstopu terjatve z dne 23. 10. 2006 pa ne more biti podlaga za dovolitev izvršbe v korist upnika (ker ni ne izvršilni naslov in ne verodostojna listina, ki bi jo izdal upnik), je ob upoštevanju 24. člena ZIZ predlog za izvršbo v tem delu, to je za izterjavo zneska 369,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2005 do plačila, zavrnilo.

Sodišče prve stopnje dovoli izvršbo za izterjavo denarne terjatve upnika na podlagi izvršilnega naslova ali verodostojne listine. ZIZ natančno opredeljuje, kaj je izvršilni naslov (II. odstavek 17. člena ZIZ) in kaj verodostojna listina (II. odstavek 23. člena ZIZ).

Upnik je v obravnavanem primeru predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine. Predlogu za izvršbo z dne 15. 5. 2007 je priložil račun št. ... z dne 24. 6. 2005, račun št. ... z dne 30. 11. 2006 ter dne 23. 10. 2006 sklenjeno Pogodbo o odstopu terjatve, ki izhaja iz računa št. ... z dne 24. 6. 2005. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je račun št. ... z dne 30. 11. 2006 izdal upnik, medtem ko je račun št. ... z dne 24. 6. 2005 izdala družba A. M. d.o.o. - v stečaju. Iz Pogodbe o odstopu terjatve z dne 23. 10. 2006 je razvidno, da je slednja odstopila terjatev po računu št. ... z dne 24. 6. 2005 upniku.

Na podlagi nobene od listin, ki jih je upnik priložil svojemu predlogu za izvršbo, pa ni mogoče dovoliti izvršbe za izterjavo terjatve v višini 369,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2005 do plačila, kot je to pravilno ugotovilo in zaključilo sodišče prve stopnje. Iz verodostojne listine - računa št. ... z dne 24. 6. 2005 namreč ne izhaja, da bi ga izdal upnik. Ta listina, ki jo je kot podlago obveznosti dolžnika in kot podlago za izvršbo v obravnavanem primeru predložil upnik, ne glasi nanj. Pogodba o odstopu terjatve z dne 23. 10. 2006 pa ni ne verodostojna listina, iz katere bi bila razvidna tako upnik, ki je predlagal izvršbo, kot tudi dolžnik, niti ni ta pogodba izvršilni naslov, na podlagi katerega bi bilo v skladu z določili ZIZ mogoče dovoliti izvršbo.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev tudi pravilno oprlo na 24. člen ZIZ, vendar je pri tem po mnenju pritožbenega sodišča zavzelo napačno materialno pravno stališče, namreč, da 24. člena ZIZ ni mogoče uporabiti v primeru, ko je bil predlog za izvršbo vložen na podlagi verodostojne listine. Smiselno je to določilo mogoče uporabiti tudi v primeru, ko upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, saj se v primeru obrazloženega ugovora dolžnika postopek nadaljuje pred pravdnim sodiščem, kjer se ugotovita tako temelj kot tudi višina upnikove terjatve. V I. odstavku 24. člena ZIZ je določeno, da sodišče dovoli izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu (smiselno v verodostojni listini) ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Upnik je predložil Pogodbo o odstopu terjatve z dne 23. 10. 2006, to je zasebno listino, kar pomeni, da ni izpolnil pogojev, kot jih zahteva citirano določilo ZIZ. Ta namreč specialno ureja pogoje za dovolitev izvršbe v teh primerih, zato je upnikovo sklicevanje na določila OZ neutemeljeno. Po povedanem sodišče druge stopnje zaključuje, da za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine za izterjavo zneska 369,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2005 do plačila niso bili izpolnjeni po ZIZ določeni pogoji, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih kršitev postopka, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu (I. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Upnik je dolžan sam kriti svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).