Jedro

V določbah 185. člena ZIZ ni opore za sklepanje, da se varščina za udeležbo na javni dražbi šteje za vplačano z dnem prispetja na žiro račun sodišča. Zato položitev varščine pred začetkom javne dražbe v gotovini ni ovira za udeležbo ponudnika pri javni dražbi - in posledično ne razlog za razveljavitev sklepa o domiku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v izreku tega sklepa navedeno nepremičnino, prodano na drugi javni dražbi dne 19.10.1997, domaknilo edinemu ponudniku R...iz Z... Tako je odločilo na podlagi določb tretjega in četrtega odstavka 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Zoper sklep sodišča prve stopnje sta dolžnika vložila pritožbo. Po njunih navedbah ga izpodbijata zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično podanih bistvenih kršitev pravil postopka z obrazložitvijo, da kupec R.. na javni dražbi dne 19.10.1999 ni pravilno vplačal varščine. Ta se namreč šteje za vplačano z dnem, ko pride na žiro račun sodišča, v danem primeru pa je bila vplačana na dan javne dražbe in v času le-te denar še ni bil prenakazan na žiro račun sodišča. Razen tega pa varščina tudi ni bila položena v višini, določeni v 185. členu ZIZ - to je v znesku 10 % ugotovljene vrednosti nepremičnine. Dolžnika predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in ponovitev postopka javne dražbe.

Pritožba ni utemeljena.

Ni jasno, v katerih zakonskih določbah vidita dolžnika oporo za njuno stališče, da se varščina šteje za vplačano z dnem, ko pride na žiro račun sodišča. Iz določb prvega, drugega in petega odstavka 185. člena ZIZ kaj takega namreč ne izhaja, medtem ko je iz zapisnika o prodaji nepremičnine z dne 19.10.1999 razvidno, da je ponudnik R...

položil varščino pred javno dražbo - in to v znesku 1,210.000,00 SIT, ki je bil shranjen v blagajni sodišča (glej uradni zaznamek na list.št. 62 spisa). S tem pa je odgovorjeno tudi na nadaljnji pritožbeni očitek, po katerem varščina naj ne bi bila položena v znesku 10 % ugotovljene vrednosti nepremičnine. Vrednost le-te je bila namreč pravnomočno ugotovljena v znesku 12,100.000,00 SIT. Ker tudi ni podan nobeden od po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo dolžnikov na podlagi določbe 2. tč.

365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.