Jedro

Glede na zakonske določbe in glede na splošne pogoje pisna oblika ni pogoj za veljavnost zavarovalne pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 156432/2011 z dne 25. 10. 2011, ki toženki nalaga, da mora tožnici plačati 58,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški. Hkrati je toženki naložilo, da mora tožnici povrniti tudi 65,06 EUR njenih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer zamude s plačilom.

2. Toženka se je pravočasno pritožila brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga. Navaja, da je pravni temelj za nastanek obveznosti dvostranski pravni posel, ki ga s podpisom potrdita obe pogodbeni stranki. Polico o dodatnem zdravstvenem zavarovanju pa je naredila kar sama tožnica brez toženkine vednosti. Toženka pogodbe ni podpisala, zato je ta nična, tožničina terjatev pa brez zakonske podlage.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženka se, kot ji je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, neupravičeno upira plačilu dolgovane zavarovalne premije. Dejstvo, da toženka ni podpisala police (št.: 10210860451) za zavarovalno obdobje, iz katerega izvira tožničina terjatev, ni pomembno. Pravilo iz prvega odstavka 925. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki ga vsebuje tudi drugi odstavek 4. člena tožničinih Splošnih pogojev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (PZZ-A01-05), da je zavarovalna pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju, namreč ne pomeni, da je takšna, torej pisna oblika pogodbe pogoj za njeno veljavnost. Zmotno je zato pritožbeno stališče o domnevni ničnosti zavarovalne pogodbe. Sicer pa je zavarovalno razmerje med pravdnima strankama obstajalo že pred 1. 1. 2009. Iz kopije sporne zavarovalne police je tako razvidno, da je zamenjala prejšnjo polico (št.: 10103475904). Potemtakem je šlo v obravnavanem primeru za nadaljevanje pogodbenega razmerja oz. podaljšanje pogodbe, ko se po osmem odstavku 5. člena prej navedenih splošnih pogojev šteje, da je bila podaljšana obstoječa pogodba in ne, da je bila sklenjena nova. Toženka je očitno sprejela takšno tožničino ponudbo, saj v nasprotnem primeru gotovo ne bi predlagala tožnici začasnega mirovanja zavarovalne pogodbe po novi polici. Za povrh je tožnica tudi že izpolnila svojo pogodbeno obveznost, ko je za toženko plačala zdravstvene storitve v skladu s pogodbo. Toženka ni niti trdila niti dokazala, da je te stroške plačala sama ali kdo drug in ne tožnica. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da mora tudi toženka izpolniti svojo pogodbeno obveznost do tožnice.

6. Sodba v sporu majhne vrednosti, kot je obravnavani, se sme po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijati samo zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in (ali) zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeni preizkus je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni bilo takšnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, drugih pa toženka v pritožbi ne uveljavlja.

7. Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani. Sodišče druge stopnje je zato toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v zvezi s 442. člena istega zakona potrdilo sodbo prve stopnje.