Jedro

Izvršilne stroške, kamor sodijo tudi stroški izvršitelja, najprej plača upnik, zato je tudi vprašanje pravilnosti obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja najprej predmet razmerja med upnikom in izvršiteljem. Če upnik pri izvršitelju ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun z iztekom 8 dnevnega roka od prejema za dokončnega, dokončni obračun pa je izvršilni naslov za izterjavo stroškov zoper upnika. Zato je treba zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, vložiti pri izvršitelju in ne neposredno pri sodišču. Zahteva po plačilu varščine predstavlja diskrecijo izvršitelja, posledica neplačila varščine pa je v ustavitvi izvršbe. Zakon upniku sicer omogoča, da v primeru, če ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, pri izvršitelju vloži zahtevo, da o tem odloči sodišče. Takšno zahtevo pa mora upnik vložiti pri izvršitelju, saj ta v nasprotnem primeru ni seznanjen z upnikovo zahtevo ter sodišče obvesti o neplačilu varščine, zadevo statistično odčrta, posledica pa je ustavitev postopka. Zaradi takšnega razmerja med upnikom in izvršiteljem mora upnik zahtevo za presojo varščine vložiti pri izvršitelju.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika z dne 17. 2. 2016 glede obračuna stroškov izvršitelja v znesku 193,27 EUR z dne 30. 12. 2015 zavrglo (1. točka izreka sklepa) in predlog upnika z dne 7. 6. 2016 glede poziva za plačilo varščine za delo izvršitelja v znesku 250,00 EUR z dne 27. 5. 2016 zavrglo (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno laično pritožuje upnik. Navaja, da je sodišče uporabilo napačno pravno podlago. Pravočasno je na sodišče podal predlog z dne 17. 2. 2016. Gre za njemu neznano zapletanje zadeve in krivično vodenje postopka. A. A. bi naročniku moral poslati opomin. Sodišče je kršilo njegove človekove pravice v več postopkih, zadeva je bila izvedena krivično, vse zaradi vpliva njegovega delodajalca, ki je močna politična osebnost. Sodna oblast se uporablja kot politično sredstvo za drugače misleče, sodišče pa posega v njegovo eksistenco z zlorabo položaja in s teptanjem njegovih pritožb. Sodišče mu ne daje možnosti obrambe in izpodbijanja odločitev ter sodnega varstva in krši njegove pravice. Gre za diskriminacijo in krivične obsodbe. Dolžnica njemu ne bo plačala, on pa mora plačati 320,00 EUR, čeprav ni nič kriv. Izvršitelju je odgovoril na opomin.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je tako zahtevo upnika za presojo obračuna izvršitelja kot zahtevo za presojo varščine izvršitelja zavrglo iz razloga ker ta le-teh, v nasprotju z zakonskimi določbami in ne glede na to, da je bil v obračunu in pozivu na plačilo varščine na to opozorjen, ni vložil pri izvršitelju, ampak na sodišče. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

6. V zvezi z vložitvijo zahteve za presojo obračuna izvršitelja je glede na to, da izvršilne stroške, kamor sodijo tudi stroški izvršitelja (293. člen ZIZ), najprej plača upnik (kot to določa prvi odstavek 38. člena ZIZ), tudi vprašanje pravilnosti obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja najprej predmet razmerja med upnikom in izvršiteljem. Če upnik pri izvršitelju ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun z iztekom 8 dnevnega roka od prejema za dokončnega, dokončni obračun pa je izvršilni naslov za izterjavo stroškov zoper upnika. Navedeno je torej odločilni razlog za to, da je treba zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, vložiti pri izvršitelju in ne neposredno pri sodišču (tako sklep VSL II Ip 2610/2016). Na navedeno je bil upnik v obračunu z dne 30. 12. 2015 tudi izrecno opozorjen.

7. Skladno s prvim odstavkom 38. a člena ZIZ ima za zavarovanje plačila za njegovo delo in povračilo stroškov izvršitelj pravico od upnika zahtevati plačilo varščine. Gre za diskrecijo izvršitelja, posledica neplačila varščine pa je v ustavitvi izvršbe. Zakon upniku sicer omogoča, da v primeru, če ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, pri izvršitelju vloži zahtevo, da o tem odloči sodišče. Takšno zahtevo pa mora upnik vložiti pri izvršitelju (tretji odstavek 38. a člena ZIZ), saj ta v nasprotnem primeru ni seznanjen z upnikovo zahtevo ter sodišče obvesti o neplačilu varščine, zadevo statistično odčrta, posledica pa je ustavitev postopka. Zaradi takšnega razmerja med upnikom in izvršiteljem mora upnik zahtevo za presojo varščine vložiti pri izvršitelju, kar zakon jasno določa in na kar je bil upnik v pozivu na plačilo varščine z dne 27. 5. 2016 tudi jasno opozorjen.

8. Odgovor na opomin z dne 4. 4. 2016, naslovljen na izvršitelja, ki ga upnik prilaga pritožbi, ni ena od obravnavnih zahtev, temveč ta glede na časovni potek postopka predstavlja le odgovor na opomin po že prej izdanem računu št. 24/2015 po že dokončnem (izpodbijanem) obračunu izvršitelja (ta je postal dokončen že 13. 1. 2016, zato je zahteva za presojo obračuna z dne 17. 2. 2016 tudi prepozna), zato tudi s to pritožbeno navedbo upnik ne more uspeti.

9. Pritožbeni očitek nepravilnega, nezakonitega, krivičnega in zavajajočega ravnanja sodišča je glede na navedeno neutemeljen. Kljub poukoma glede vložitve navedenih pravnih sredstev je upnik ravnal v nasprotju s tema poukoma, to pa nikakor ni posledica ravnanj sodišča. Glede na navedeno tudi ni prišlo do kršitev upnikovih pravic, saj so zakonske določbe jasne, če pa stranka sama ne izpolni zakonskih pogojev za obravnavo njenih zahtevkov, strankino prikrajšanje ni posledica ravnanj sodišča temveč posledica njenih lastnih opustitev. Ravnanje sodišč v drugih postopkih na ta postopek nima vpliva, zato so pritožbene navedbe v zvezi z le-temi pravno nepomembne, prav tako očitki o ravnanju A. A., saj le-ta ni stranka tega postopka ter upnik niti ne pojasni, kakšno povezavo naj bi omenjena pravna oseba imela s tem postopkom. Da bi bil upnik lahko oproščen plačila stroškov postopka, pa bi moral pravočasno, že pred njihovim nastankom, predlagati, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč in s takim predlogom tudi uspeti. Iz podatkov spisa je sicer razvidno, da je sodišče prve stopnje Okrožnemu sodišču v Ljubljani posredovalo njegov del vloge, v katerem zatrjuje slabo premoženjsko stanje, v obravnavo službi za brezplačno pravno pomoč.

10. Pritožba tako ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo ter sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).