Jedro

Pri priposestvovanju stvarne služnosti je treba upoštevati splošna pravila, ki veljajo za računanje priposestvovalne dobe za pridobitev lastninske pravice. Zato se v priposestvovalno dobo všteje tudi čas, ko so stvarno služnost izvrševali pravni predniki priposestvovalca.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v II. točki izreka dopolni tako, da se razveljavi II. točka izreka in zavrnilni del III. točke izreka prvostopenjske sodbe ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je v I. točki izreka ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov na prenehanje vznemirjanja in prvemu tožencu naložilo, da opusti vsakršno poseganje v njuno lastninsko pravico na nepremičnini par. št. 317/0 k.o. ..., zlasti pa hojo in vožnjo po služnostni poti na severovzhodnem delu zemljišča in kakršnokoli drugačno uporabo tega zemljišča ali zahtevke, ki bi obremenjevali to zemljišče v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti prvo toženca na nepremičninah parc. št. od 311 do 316 k.o. ... Prav tako mu je naložilo, da poskrbi, da s hojo, vožnjo ali na podoben način v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti služnostne poti ne bodo uporabljali njegovi delavci in mladoletni sin A. A. V presežku je zahtevek zoper drugo toženko zavrnilo. Pod II. točko izreka je sodišče zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek prvo toženca na ugotovitev obstoja stvarne služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili in stroji ter kmetijsko mehanizacijo po poti na severovzhodnem delu služeče nepremičnine parc. št. 317/0 k.o. ... v korist gospodujočih nepremičnin s parc. št. od 311 do 316 k.o. ... V III. točki izreka je sodišče delno ugodilo nasprotnemu tožbenemu zahtevku tožencev na ugotovitev obstoja stvarne služnostne pravice hoje in vožnje z osebnimi vozili ter kmetijsko mehanizacije po poti na severovzhodnem delu služeče nepremičnine parc. št. 317/0 k.o. ... v korist gospodujočih nepremičnin parc. št. 289/0, 238/0, 239/0, 240/0, 241/0, 242/0, 243/0, 244/0, 250/0, 251/0, 252/0, 254/0, 257/0, 264/1 in 269/0 k.o. ..., v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. V IV. točki izreka je odločilo, da pravdne stranke same krijejo stroške pravdnega postopka.

2. Višje sodišče je pritožbi tožnikov ugodilo in v I. točki izreka sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu I. točke izreka, v ugodilnem delu III. točke izreka in v IV. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V II. točki izreka je pritožbi tožencev delno ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, v katerem se od prvega toženca zahteva, da poskrbi, da s hojo, vožnjo ali na podoben način v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti služnostne poti ne bodo uporabljali njegovi delavci in mladoletni sin A. A. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. S sklepom II DoR 363/2013 z dne 6. 2. 2014 je bila dopuščena revizija z naslednjima vprašanjema: 1) ali se v priposestvovalno dobo všteje vse obdobje dejanskega izvrševanja služnosti, to je tudi obdobje, ko so služnost izvrševali pravni predniki sedanjega lastnika gospodujoče nepremičnine; 2) ali mora sodišče pri izreku sodbe upoštevati lastni sklep o dovolitvi spremembe tožbenega zahtevka, če se obrazložitev nanaša tudi na spremembo tožbenega zahtevka in ali mora biti zaradi jasnosti izreka jasno in s celotno vsebino naveden del zahtevka, ki se naj bi zavrnil. 4. Toženci v reviziji opozarjajo, da sta I. in II. točka izreka sodbe v medsebojni povezavi, odločitev sodišča pa je kontradiktorna. Nepremičnine s parc. št. od 311 do 316 k.o. ... predstavljajo domačija C., katero je prvi toženec od prodajalke B. B. kupil leta 2004. Slednja je, skupaj s svojimi pravnimi predniki, vedno uporabljala sporno služnostno pot. Ta pot se je uporabljala in koristila vsaj 100 let in v času teka priposestvovalne dobe nihče ni nasprotoval njeni uporabi. Druge poti do domačije C. ni bilo. Stvarna služnost poti je bila priposestvovana še preden sta tožnika v letu 2009 kupila nepremičnino s parc. št. 317/0 k.o. ..., pri čemer sta dobro vedela, da je v naravi obremenjena s služnostno potjo. V priposestvovalno dobo bi sodišče zato moralo všteti vse obdobje dejanskega izvrševanja služnosti, to je tudi obdobje, ko so služnost izvrševali pravni predniki sedanjega lastnika gospodujočih nepremičnin. Sodišče je zavrnitev tožbenega zahtevka utemeljilo z dejstvom, da prvi toženec ni dokazal dvajset letne vožnje s tovornjaki, prikolicami in vlačilci, vendar pa slednji ni vtoževal vožnje s tovornjaki in prikolicami, temveč pravico hoje in vožnje z vsemi vozili in stroji ter kmetijsko mehanizacijo. Drugo vprašanje revidenti utemeljujejo s tem, da so v vlogi z dne 7. 6. 2012 dopolnili svoj zahtevek s parc. št. 288/0 k.o. ... Sodišče je 4. 2. 2013 spremembo tožbe dopustilo, iz izreka sodbe pa je ta nepremičnina izpadla, omenja pa se v obrazložitvi. Zavrnilni del sodbe je postal pravnomočen, pri čemer ni jasno, ali se zavrnilni del nanaša tudi na parc. št. 288/0 k.o. ...

5. Sodišče je revizijo vročilo tožnikoma, ki sta nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija je utemeljena.

7. Bistvene dejanske ugotovitve in zaključki nižjih sodišč, na katere je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP): - tožnika sta lastnika nepremične s parc. št. 317/0 k.o. ..., po kateri na severovzhodnem delu poteka asfaltirana pot (sporna pot). Od prodajalca D. D. sta nepremičnino kupila leta 2009. V zemljiški knjigi služnostna pravica poti ni bila vpisana; - nepremičnine iz III. točke izreka izpodbijane prvostopenjske sodbe predstavljajo kmetijsko posestvo toženih strank, nepremičnine iz I. oziroma II. točke izreka pa so bile del domačije C., katere je prvi toženec kupil leta 2003 in na njih začel opravljati gospodarsko dejavnost; - sporna pot, ki poteka preko nepremičnine v lasti tožnikov, obstaja že najmanj 50 let, s to razliko, da sprva ni bila asfaltirana, po njej pa se je vozilo s konjsko in volovsko vprego, nato pa s traktorji in prikolicami; - sporna pot se je za vse vaščane vasi E. vedno uporabljala za namene obdelovanja kmetijskih zemljišč, zato je sodišče v prvem sojenju v III. točki izreka tudi delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožencev na ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje v korist gospodujočih zemljišč, ki predstavljajo njihovo domačijo.

8. Zavrnitev prvo toženčevega zahtevka na ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje v korist gospodujočih zemljišč, ki predstavljajo del domačije C. (II. točka izreka izpodbijane prvostopenjske sodbe) je sodišče prve stopnje utemeljilo s tem, da je prvi toženec te nepremičnine kupil leta 2003 in tam zgradil objekt za opravljanje gospodarske dejavnosti, kar pomeni, da neuspešno poskuša pridobiti služnostno pravico, ki mu ne gre, saj je čas uporabe glede težkih vozil, kot so tovornjaki, tovornjaki s prikolicami in vlačilci ter ostalimi stroji, krajši od 20 let. Nepravo priposestvovanje služnosti (54. člen Zakona o temeljnih lastninskih razmerjih; v nadaljevanju ZTLR, drugi odstavek 217. člena Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanju SPZ) terja dvajset letno dejansko in pošteno izvrševanje služnosti. Sodišče pa je v obravnavani zadevi zaključilo, da prvi toženec za priposestvovanje služnosti ni izpolnil potrebne priposestvovalne dobe. Pri priposestvovanju stvarne služnosti je treba upoštevati splošna pravila, ki veljajo za računanje priposestvovalne dobe za pridobitev lastninske pravice (30. člen ZTLR, 45. člen SPZ). Zato se v priposestvovalno dobo všteje tudi čas, ko so stvarno služnost izvrševali pravni predniki priposestvovalca. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča, so sporno pot za dostop do domačije in kmetijskih zemljišč uporabljali vsi vaščani vasi E., vključno s toženčevimi pravnimi predniki, zato bi sodišče to obdobje moralo všteti v njegovo priposestvovalno dobo. Res je, da toženec in druge osebe

(1)

, ki uporabljajo sporno pot za dostop do nepremičnin s parc. št. od 311 do 316 k.o. ..., le-to pretežno uporabljajo v drug namen, kot so jih njihovi pravni predniki, vendar to ne more biti razlog za to, da se stvarna služnost sploh ne bi mogla priposestvovati. Stvarna služnost se priposestvuje s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Če se je služnost izvrševala na različne načine, se lahko pridobi z najobsežnejšo vsebino samo, če so glede takšnega načina izpolnjeni vsi pogoji.

(2)

Vsekakor toženec služnost vožnje s tovornjaki in vlačilci ni mogel priposestovati, saj v takem obsegu služnosti, niti on, niti njegovi pravni predniki, niso izvrševali 20 let. Vendar to ne more biti ovira za priposestvovanje služnosti v manjšem obsegu, to je pravice hoje in vožnje z vsemi vozili, razen tovornjaki, tovornjaki s prikolicami in vlačilci, kot so jo izvrševali že toženčevi pravni predniki v zvezi z dostopom do njihove domačije in do kmetijskih obdelovalnih površin. V reviziji prvo toženec namreč pravilno opozarja, da je zahteval ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje z osebnimi vozili in stroji ter vso kmetijsko mehanizacijo, in ne kot je zmotno štelo sodišče, le pravice vožnje z težkimi vozili, kot so tovornjaki, tovornjaki s prikolicami in vlačilci.

9. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je po delni razveljavitvi sodbe s strani višjega sodišča in ponovnem sojenju na prvi stopnji, sodišče v novem sojenju ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov tudi zoper drugo toženko na prenehanje vznemirjanja (zavrnilni del I. točke izreka izpodbijane prvostopenjske sodbe) ter zavrnilo tožbeni zahtevek tožencev na ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje v korist gospodujočih zemljišč, ki predstavljajo njihovo domačijo (ugodilni del III. točke izreka izpodbijane prvostopenjske sodbe). Takšno odločitev pa je nato višje sodišče na pritožbo tožencev v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. O večini tožbenih zahtevkov torej še ni pravnomočno odločeno, sodišče prve stopnje pa se bo v ponovljenem sojenju moralo opredeliti do vrste pravno relevantnih ugovorov obeh pravdnih strank, kar je razvidno iz napotkov, ki jih je prvemu sodišču dalo višje sodišče. Ti ugovori so pravno relevantni tudi za revizijsko sporni del sodbe, to je II. točko izreka izpodbijane prvostopenjske sodbe, zato je Vrhovno sodišče v tem delu sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišče prve stopnje v novo sojenje, ki naj upošteva materialnopravno stališče iz 8. točke te odločbe in odgovori na vse pravno relevantne ugovore pravdnih strank.

10. Prav tako gre pritrditi revidentom, da so s pripravljalno vlogo z dne 7. 6. 2012 spremenil tožbeni zahtevek tako, da so ga glede gospodujočih nepremičnin, ki predstavljajo njegovo domačijo, dopolnili še s parc. št. 288/0 k.o. ..., sodišče pa je spremembo oziroma dopolnitev na naroku dne 30. 1. 2013 dopustilo. Kljub temu pa je iz III. točke izreka izpodbijane sodbe, ki se tiče gospodujočih zemljišč, ki tvorijo toženčevo domačijo, omenjena parc. št. izostala. Ker je v presežku sodišče tožbeni zahtevek tožencev po nasprotni tožbi zavrnilo, je treba šteti, da se zavrnjeni del zahtevka, ki je postal pravnomočen, nanaša tudi na parc. št. 288/0 k.o. ... Takšen izrek pa je v nasprotju z obrazložitvijo sodbe, v kateri se ta nepremičnina večkrat omenja kot gospodujoča nepremičnina v korist katere poteka služnostna pravica poti po parc. št. 317/0 k.o. ... Ker je bil ugodilni del III. točke izreka izpodbijane prvostopenjske sodbe razveljavljen in vrnjen v ponovno sojenje že s sodbo višjega sodišča, je Vrhovno sodišče razveljavilo le zavrnilni del III. točke izreka izpodbijane prvostopenjske sodbe in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

11. Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Stvarna služnost je ustanovljena v korist gospodujočega zemljišča in se razteza na vse, ki uporabljajo gospodujoče zemljišče. Zato uporabnikom, ki niso lastniki gospodujočega zemljišča, služnosti ni treba posebej prenesti. Tako bo služnost poti do gospodujoče nepremičnine lahko uporabil vsak, ki želi priti do te nepremičnine (glej: M. Juhar et al, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 872).

(2) Glej: M. Juhart et al., Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 904