Jedro

Povzetek opravljenih procesnih dejanj v obravnavani zadevi pokaže, da je prvo sodišče kar trikrat otvorilo glavno obravnavo, na kateri je nato izvajalo dokazni postopek, vmes je odredilo še izdelavo izvedenskega mnenja izvedencu grafologu, ki je to mnenje sodišču dostavil 15. 9. 2019. Zagovornica obd. A. O. je že na glavni obravnavi dne 18. 5. 2018 napovedala izločitev nekaterih dokazov, vendar pa je to storila šele 17. 9. 2019, čeprav se med kazenskim postopkom pravno relevantna dejstva v zvezi z izločanimi dokazi niso prav nič spremenila, kar se v pritožbi tudi ne zatrjuje, pritožba pa tudi ne obrazloži, zakaj izločitev ni uveljavljala že prej.

V tej določbi je torej urejen način izločanja nedovoljenih dokazov na glavni obravnavi, če o teh dokazih ni bilo odločeno po opravljenem predobravnavnem naroku (3. točka tretjega odstavka člena 285.a in drugi odstavek določbe člena 285.d ZKP), na katerem ima obramba možnost reagiranja s podajo predloga za izločitev dokazov in takrat se o takem predlogu odloči s posebnim sklepom, zoper katerega je pritožba dovoljena. V primeru, kot je obravnavani, ko je predlog za izločitev dokazov bil podan šele na tretjič ponovno začeti glavni obravnavi, ne pa prej, pa zoper takšen sklep sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov pritožba ni dovoljena, temveč se sme takšen sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog zagovornice obd. A. O. za izločitev dokazov, ki je bil podan 17. 9. 2019 zavrnilo kot neutemeljen.

2. S tako odločitvijo se obdolženec ne strinja in v sicer pravočasno vloženi pritožbi po svoji zagovornici uveljavlja pritožbene razloge zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kršitev kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter predlaga, da se pritožbi tako ugodi, da se izpodbijani sklep spremeni in se predlogu za izločitev dokazov ugodi, podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba se zavrže. 4. Iz spisovnega gradiva v obravnavani kazenski zadevi, ki še ni zaključena, izhajajo naslednja relevantna procesna dejstva: - zoper obd. A. O. in obd. B. K. je bil dne 7. 4. 2016 vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku člena 235 KZ-1 in kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku člena 251 KZ-1, prva glavna obravnava pa je bila razpisana in opravljena 18. 5. 2018 in že takrat je zagovornica obd. A. O. napovedala vložitev pisnega predloga za izločitev listin - nadaljevanje glavne obravnave je sledilo 17. 8. 2018 in nato še 19. 9. 2018, nadaljevanje pa je bilo predvideno za 13. 11. 2018, vendar je bila obravnava za ta dan preklicana, znova pa je bil opravljen narok 14. 12. 2018 in nato znova preložen na 5. 3. 3019 in 14. 3. 2019 - 5. 3. 2029 se je glavna obravnava pričela zaradi poteka roka več kot 3 mesece znova, po ugoditvi dokaznim predlogom pa je bila znova preložena na 14. 3. 2019, ko je sodišče zaslišalo eno izmed prič in nato obravnavo znova preložilo na 16. 5. 2019, ki pa je bila preklicana - 17. 9. 2019 je zaradi poteka 3-mesečnega roka sodišče prve stopnje obravnavo znova otvorilo, sprejelo zagovora obeh obdolžencev, državna tožilka je modificirala prvotno vložen obtožni predlog, zagovornica obd. A. O. pa je podala predlog za izločitev dokazov (priloga B 36), čemur se je ODT protivilo (odgovor na predlog za izločitev na list. št. 421), sodišče pa je glavno obravnavo preložilo na 26. 11. 2019 in tega dne na naroku stranke obvestilo, da bo o predlogu obrambe za izločitev listine odločilo s posebnim sklepom iz razloga ekonomičnosti, kar je tudi storilo z izdajo izpodbijanega sklepa.

5. Povzetek opravljenih procesnih dejanj v obravnavani zadevi pokaže, da je prvo sodišče kar trikrat otvorilo glavno obravnavo, na kateri je nato izvajalo dokazni postopek, vmes je odredilo še izdelavo izvedenskega mnenja izvedencu grafologu, ki je to mnenje sodišču dostavil 15. 9. 2019. Zagovornica obd. A. O. je že na glavni obravnavi dne 18. 5. 2018 napovedala izločitev nekaterih dokazov, vendar pa je to storila šele 17. 9. 2019, čeprav se med kazenskim postopkom pravno relevantna dejstva v zvezi z izločanimi dokazi niso prav nič spremenila, kar se v pritožbi tudi ne zatrjuje, pritožba pa tudi ne obrazloži, zakaj izločitev ni uveljavljala že prej.

6. Iz določbe četrtega odstavka člena 340 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) izhaja, da pred koncem dokaznega postopka izda senat po uradni dolžnosti ali pa na predlog strank sklep, s katerim izloči iz spisov zapisnike in druge dokaze, na katere se po določbah tega zakona ne sme opirati sodna odločba. Poseben sklep pa izda tudi, če zavrne predlog za izločitev. Sklep, s katerim pa je bilo o izločitvi zapisnikov in drugih dokazov, pa se sme izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo. Izločeni zapisniki in drugi dokazi pa se v takih primerih zaprejo v poseben ovitek in izročijo preiskovalnemu sodniku, da jih shrani ločeno od drugih spisov (tretji odstavek člena 83 ZKP).

7. V tej določbi je torej urejen način izločanja nedovoljenih dokazov na glavni obravnavi, če o teh dokazih ni bilo odločeno po opravljenem predobravnavnem naroku (3. točka tretjega odstavka člena 285.a in drugi odstavek določbe člena 285.d ZKP), na katerem ima obramba možnost reagiranja s podajo predloga za izločitev dokazov in takrat se o takem predlogu odloči s posebnim sklepom, zoper katerega je pritožba dovoljena. V primeru, kot je obravnavani, ko je predlog za izločitev dokazov bil podan šele na tretjič ponovno začeti glavni obravnavi, ne pa prej, pa zoper takšen sklep sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov pritožba ni dovoljena, temveč se sme takšen sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo1. 8. Glede na takšno določbo četrtega odstavka člena 340 ZKP in ob upoštevanju dejstva, da je bil predlog za izločitev dokazov podan šele v fazi izvajanja dokazov na glavni obravnavi 17. 9. 2019, torej pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog zagovornice obd. A. O. za izločitev dokazov zavrne kot neutemeljen, ni dovoljena.

9. Iz teh razlogov zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog obdolženčeve zagovornice za izločitev dokazov ni dovoljena samostojna pritožba, temveč je mogoče takšen sklep izpodbijati le v pritožbi zoper sodbo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženčeve zagovornice na podlagi določbe tretjega odstavka člena 402 ZKP zavrglo kot nedovoljeno.

1 Primerjaj sklep VSL opr. št. II Kp 772/2009 z dne 23. 7. 2009 in sodbo VSM opr. št. III Kp 29195/2016 z dne 26. 9. 2017.