Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovorne navedbe dolžnikov o dogovoru z upnikom o odlogu plačila (kar se šteje kot ugovorni razlog po 9. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ) z navedbo, da je sledilo upniku, ki je kategorično zanikal sklenitev takšnega dogovora, zaradi česar je zavrnilo tudi dokazni predlog dolžnikov o zaslišanju strank, saj to ne bi privedlo do drugačnega zaključka sodišča prve stopnje, saj dolžnika kakšnega drugega dokaza v potrditev svojih navedb nista predložila oziroma predlagala. Posledično je zavrnilo ugovor dolžnikov kot neutemeljen. S tem je sodišče prve stopnje sprejelo vnaprejšnjo dokazno oceno, kar ni dovoljeno.

Zavrnitev s strani dolžnikov predlaganih dokazov, ki bi lahko privedli do drugačne rešitve zadeve, v danem primeru predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Izrek

Pritožbama dolžnikov se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka v delu, ki se nanaša na odločitev o ugovoru dolžnikov, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom sklenilo, da se v izvršilni zadevi I 83/2023 ugovor dolžnikov in predlog dolžnikov za odlog izvršbe zavrneta (I. točka izreka), v izvršilni zadevi I 84/2023 pa je ugovoru dolžnikov ugodilo in sklep o izvršbi I 84/2023 z dne 26. 4. 2023 razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo (II. točka izreka).

2.Dolžnika (v nadaljevanju tudi dolžnica in dolžnik) vlagata zoper ta sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka glede odločitve o ugovoru dolžnikov vsak svojo laično pritožbo1 brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlagata, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Navajata, da sta v ugovoru pravilno navedla, da so se z upnikom dogovorili za interni odlog izvršbe ter predlagala njuno in njegovo zaslišanje v zvezi s tem. Dolg sta ves čas priznavala, potrebujeta le malo časa, da si eden od njunih otrok uredi kredit, s katerim bodo poplačali upnika. Upnik je v odgovoru na ugovor neresnično navedel, da o odlogu ni bilo govora, čemur je sodišče prve stopnje pristransko sledilo, moralo pa bi jih zaslišati.

3.Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena upniku, ki nanjo ni odgovoril.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, kar v pritožbi ni pritožbeno izpodbijano:

-sodišče prve stopnje je v izvršilni zadevi I 83/2023 izdalo sklep o izvršbi z dne 26. 4. 2023 na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 247/2019 z dne 7. 2. 2019 zaradi izterjave denarne terjatve, s katerim je bila dovoljena izvršba na plačo, denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in premičnine dolžnikov ter na nepremičnino, v dolžnikovi solasti do 1/2;

-dolžnika sta zoper sklep o izvršbi pravočasno ugovarjala in navedla, da sta se z upnikom dogovorila za odlog izvršbe, saj so prijatelji in je upniku poznano, da pričakujeta finančna sredstva, s katerimi bosta poplačala dolg, zato se je upnik z odlogom strinjal. Sicer pa sta priznavala dolg in pojasnila, da ga bosta vrnila nemudoma, ko bosta prejela sredstva s pomočjo hčerke. Predlagala sta svoje in upnikovo zaslišanje.

6.Po prvem odstavku 53. člena ZIZ dolžnik lahko izpodbija sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen, dolžnik pa mora v ugovoru navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Po 9. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ je mogoče vložiti ugovor, če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel.

7.Utemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti predlagan dokaz z zaslišanjem strank, ne pa pristransko slediti upnikovim navedbam, s čimer sta dolžnika vsebinsko uveljavljala kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev pravico do dokazovanja). Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovorne navedbe dolžnikov o dogovoru z upnikom o odlogu plačila (kar se šteje kot ugovorni razlog po 9. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ) z obrazložitvijo, da je sledilo upniku, ki je kategorično zanikal sklenitev takšnega dogovora, zaradi česar je zavrnilo tudi dokazni predlog dolžnikov o zaslišanju strank, saj to ne bi privedlo do drugačnega zaključka sodišča prve stopnje, saj dolžnika kakšnega drugega dokaza v potrditev svojih navedb nista predložila oziroma predlagala. Posledično je zavrnilo ugovor dolžnikov kot neutemeljen. S tem je sodišče prve stopnje sprejelo vnaprejšnjo dokazno oceno, kar ni dovoljeno. Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza sicer ni absolutna, ne sme pa sodišče zavrniti dokaza z argumentom, da ta tako ali tako ne bi uspel oziroma mu sodišče tako ali tako ne bi sledilo, kot je to storilo v konkretnem primeru. Glede na to, da sta dolžnika zatrjevala, da sta se z upnikom dogovorila o odlogu plačila in predlagala svoje in njegovo zaslišanje, bi sodišče prve stopnje predlagani dokaz, čeprav je upnik tem ugovornim navedbam v odgovoru na ugovor izrecno nasprotoval, moralo izvesti, saj bi v primeru, če bi se trditve v ugovoru izkazale za resnične, to lahko privedlo do ugoditve ugovoru.2 Zavrnitev s strani dolžnikov predlaganih dokazov, ki bi lahko privedli do drugačne rešitve zadeve, v danem primeru pomeni kršitev pravico do dokazovanja, ki predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8.Zagrešena očitana absolutna bistvena kršitev pravil postopka narekuje ugoditev utemeljeni pritožbi, razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu (I. točka izreka glede odločitve o ugovoru dolžnikov) ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče prve stopnje opravi zaslišanje strank o (ne)obstoju dogovora o odlogu plačila in nato ponovno odloči o ugovoru dolžnikov.

9.Dolžnika stroškov pritožbenega postopka nista priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Dolžnika vlagata dve pritožbi, ki sta vsebinsko enaki in sta ju oba podpisala.

2Predlagani dokaz z zaslišanjem strank je vsekakor primeren dokaz za dokazovanje sklenitve dogovora o odlogu plačila, saj naj bi bil ta sklenjen v ustni obliki (dolžnika namreč nista trdila, da bi bil sklenjen v pisni), dokazovanje na drugačen način niti ni možno.