Jedro

Zaradi načela formalne legalitete, ki je uveljavljeno v izvršilnem postopku, izvršilno sodišče vsebine izvršilnega naslova ne more spreminjati, temveč je v celoti vezano na obstoj in višino terjatve, ki izhaja iz njega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi In 1/2011 z dne 26. 1. 2011. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da sodišče ni upoštevalo njegovih navedb, ki jih je podal v pritožbi (pravilno: v ugovoru) zoper sklep o izvršbi. Notarski zapis, na podlagi katerega je sodišče izdalo sklep o izvršbi, je podpisal pod prisilo zunajzakonske partnerice, ki je nad njim izvajala psihično in fizično nasilje z namenom pridobitve premoženjske koristi. Po podpisu listine ji je izročil gotovino v vrednosti 7.000,00 € in ji je dolžan še 1.000,00 €. Denarja v vrednosti 15.000,00 €, ki je naveden v notarskem zapisu, pa ni nikoli prejel. Pritožba ni utemeljena.

Ugovorne in pritožbene navedbe dolžnika, da na svoj transakcijski račun nikoli ni prejel zneska 15.000,00 €, niso razlog za utemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi, saj s takšnimi navedbami dolžnik ni navedel nobenih pravno pomembnih dejstev, ki bi izvršbo lahko preprečila. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje pravilnemu zaključku prvostopenjskega sodišča, da dolžnik s svojimi ugovornimi navedbami, ki jih je sodišče prve stopnje v celoti obravnavalo, ni zatrjeval nobenega od ugovornih razlogov po 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena ZIZ), saj je v izvršilnem postopku uveljavljeno načelo formalne legalitete, zaradi katerega izvršilno sodišče ne more odreči izvršilnega varstva na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja izvršljiv notarski zapis SV ... z dne ... Drugi vidik tega načela je tudi, da izvršilno sodišče vsebine izvršilnega naslova ne more spreminjati, zato je v celoti vezano na obstoj in višino terjatve, ki izhaja iz njega. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ugovor dolžnika v celoti neutemeljen, zato ga je skladno s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ utemeljeno zavrnilo.

Dolžnik v pritožbi prvič dodatno navaja, da je notarski zapis podpisal pod prisilo zunajzakonske partnerice in da ji je po podpisu listine izročil gotovino v vrednosti 7.000,00 €. Teh, šele pritožbeno uveljavljanih navedb, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj takšne navedbe predstavljajo nova dejstva, ki ugovorno niso bila zatrjevana, širjenje ugovornih navedb v pritožbi pa ni dopustno. Predmet pritožbenega preizkusa je lahko le odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dolžnika glede tistih dejstev, ki jih je dolžnik zatrjeval že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V pritožbenem postopku prvič uveljavljana dejstva glede delnega plačila obveznosti in prisilnega podpisa notarskega zapisa Sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja in ureditvi drugih medsebojnih pravic in obveznosti, pa ne morejo biti upoštevna, saj gre za nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in ker niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ).