Jedro

Ker je bila družba A., d.o.o. - novo tožena stranka, ustanovljena s prenosom celotnega podjetja podjetnice A.COM – K. J., s.p., ki tako predstavlja vložek v kapital novoustanovljene družbe, vnesen z univerzalnim pravnim nasledstvom, v konkretnem primeru ne gre za subjektivno spremembo tožbe, za katero bi se zahtevala privolitev.

Pravila o subjektivni spremembi tožbe ne pridejo v poštev pri univerzalnem pravnem nasledstvu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se sprememba tožbe, po kateri bi namesto tožene stranke K. J. v pravdo kot tožena stranka vstopila družba A., d.o.o., ne dovoli.

Zoper izpodbijani sklep je tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP vložila pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, pri čemer naj bodo pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

Pritožba je utemeljena.

Za odločanje o pritožbi v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. Su 72/2011-34 z dne 23. 03. 2011 prenesena z Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Ljubljani.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da ima po podatkih Poslovnega registra Slovenije (AJPES) tožnica G., d.d., od dne 04. 06. 2008 pravnoorganizacijsko obliko družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in ne delniške družbe (d.d.), kot zmotno navaja sodišče prve stopnje. Ker v primeru spremembe pravnoorganizacijske oblike gospodarske družbe ne gre za spremembo identitete stranke, je pritožbeno sodišče upoštevalo spremenjeno označbo stranke G., d.o.o., kot jo navaja tudi tožeča stranka sama.

Sodišče prve stopnje je dne 17. 11. 2010 prejelo pripravljalno vlogo tožnice (list. št. 26-29), s katero je ta popravila tožbo tako, da je namesto prvotno tožene stranke A. K. J., s.p. (pravilno A.COM – K. J., s.p.) kot njeno pravno naslednico v postopku izvedbe prenosa podjetja podjetnice tožila družbo A., d.o.o. Sodišče prve stopnje je njeno vlogo štelo kot predlog za subjektivno spremembo tožbe in novotoženo stranko A., d.o.o., pozvalo k soglasju za vstop v pravdo, in jo hkrati opozorilo, da bo štelo, da je odgovor nikalen, če v postavljenem roku ne bo odgovorila (list. št. 30). Ker predlagana novotožena stranka na poziv v predpisanem roku ni odgovorila, sodišče prve stopnje pa je štelo trditev tožnice o pravnem nasledstvu ob dejstvu, da toženka še vedno obstaja kot fizična oseba, za predlog za subjektivno spremembo tožbe, sodišče prve stopnje spremembe tožbe ni dovolilo.

Podjetnik se lahko statusno preoblikuje na dva načina, in sicer s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja (izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe) ali s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo (izčlenitev s prevzemom) (1. odstavek 667. člena ZGD-1). Po 2. odstavku 667. člena ZGD-1 s prenosom preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem.

Prvotno tožena stranka A.COM – K. J., s.p. je bila izbrisana iz sodnega registra dne 08. 01. 2009 (priloga A28), pri čemer iz Poslovnega registra Slovenije (AJPES) izhaja, da je bila že takoj naslednjega dne v sodni register vpisana na novo ustanovljena družba A., d.o.o., ki je bila ustanovljena z namenom izvedbe prenosa podjetja podjetnice, ki je bila v poslovnem registru vpisana kot A.COM – K. J., s.p., na novo kapitalsko družbo (priloga A27). V konkretnem primeru je šlo torej za materialno statusno preoblikovanje podjetnika posameznika – prenos podjetja podjetnika na novo kapitalsko družbo, kar izhaja tudi iz uvoda akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (priloga A29) in s strani podjetnice K. J. s.p. sprejetih sklepov (A30).

Ker je bila družba A., d.o.o. - novo tožena stranka, ustanovljena s prenosom celotnega podjetja podjetnice A.COM – K. J., s.p., ki tako predstavlja vložek v kapital novoustanovljene družbe, vnesen z univerzalnim pravnim nasledstvom, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da v konkretnem primeru ne gre za subjektivno spremembo tožbe, za katero bi se zahtevala privolitev.

Po 187. členu ZPP lahko tožeča stranka vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako, da toži namesto prvotno tožene stranke koga drugega. Za spremembo tožbe je potrebna privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo namesto tožene stranke; če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, pa je potrebna tudi njena privolitev. Pritožbeno sodišče poudarja, da pravila o subjektivni spremembi tožbe ne pridejo v poštev pri univerzalnem pravnem nasledstvu (Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 211). V tem primeru je namreč potrebno uporabiti določila o prekinitvi in nadaljevanju postopka (205. člen ZPP in nadaljnji), saj gre pri univerzalnem pravnem nasledstvu za edino subjektivno spremembo tožbe, ki se ji nova tožena stranka ne more upirati (VSK sodba I Cpg 79/2005 z dne 16. 02. 2006).

Kljub temu torej, da drži navedba sodišča prve stopnje, da prvotno tožena stranka ni prenehala, saj še vedno obstoji kot fizična oseba, pa je preko instituta univerzalnega pravnega nasledstva premoženje in s tem obveznosti prenesla na novo toženko. Takšna subjektivna sprememba v procesnem smislu pa ne zahteva privolitve nove toženke, ki je pravna naslednica vseh pravic in obveznosti prvotne toženke, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki spremembe tožbe zaradi nepodanega soglasja nove toženke za vstop v pravdo ni dovolilo, napačna.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje postopek nadaljuje z novo toženo stranko A., d.o.o., pri čemer naj uporabi določila o prekinitvi in nadaljevanju postopka.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.