Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

"Ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča, da se pri ugotavljanju statusa dediča prvega dednega reda po bivši lastnici in z njim povezanega statusa nadomestnega upravičenca upošteva dejansko stanje ob smrti bivše lastnice, ne pa tudi predpisov, ki so veljali ob smrti bivše lastnice in so takrat določali absolutno dedno nevrednost hčerke bivše lastnice?"

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

"Ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča, da se pri ugotavljanju statusa dediča prvega dednega reda po bivši lastnici in z njim povezanega statusa nadomestnega upravičenca upošteva dejansko stanje ob smrti bivše lastnice, ne pa tudi predpisov, ki so veljali ob smrti bivše lastnice in so takrat določali absolutno dedno nevrednost hčerke bivše lastnice?"

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sodbo zavrnilo tožbo zoper 4. in 5. točko izreka delne odločbe Ministrstva za kulturo, št. 490-21/2012/MIZKS/88 z dne 4. 3. 2021, s katero je bilo odločeno, da se zahteva A. A. za denacionalizacijo podržavljenega premoženja, tj. 15/72 solastniškega deleža graščine, par. št. 483, k. o. ..., zavrne. Enako je storilo z zahtevo v korist B. B., vnukinje A. A.

2.Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je med strankami sporno, ali je B. B. dedinja prvega dednega reda po pokojni A. A. in posledično nadomestna upravičenka v postopku denacionalizacije navedenega nepremičnega premoženja. Upravno sodišče je zavzelo stališče, da B. B. ni denacionalizacijska upravičenka, saj da njena mati (C. C.) ni umrla pred A. A. in posledično B. B. ni dedinja prvega dednega reda. Poleg tega ni dedinja prvega dednega reda tudi zato, ker C. C. ni dedno nevredna - Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-3/93 razveljavilo določbo 5. točke 126. člena ZD, ki je za dedno nevrednost določala, da je to državljan FLRJ, ki je pobegnil iz države, da bi se izognil obsodbi za hujše kaznivo dejanje, da bi se izognil obvezni vojaški službi ali da bi sovražno deloval proti FLRJ, pa se do zapustnikove smrti ni vrnil. Razlog dedne nevrednost tako ne more biti podan zaradi učinkovanja ustavne odločbe.

3.Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je v zvezi s sodbo Upravnega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije zaradi več pomembnih pravnih vprašanj, in sicer:

◦ Ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča, da se pri ugotavljanju statusa dediča prvega dednega reda po bivši lastnici in z njim povezanega statusa nadomestnega denacionalizacijskega upravičenca v smislu določbe 12. člena ZDen upošteva tiste zakonite dediče, ki so bili živi ob smrti bivše lastnice, ne pa tistih zakonitih dedičev, ki so bili živi ob uveljavitvi ZDen, ki je uveljavil nadomestno denacionalizacijsko upravičenje?

◦ Ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča, da se pri ugotavljanju statusa dediča prvega dednega reda po bivši lastnici in z njim povezanega statusa nadomestnega upravičenca upošteva dejansko stanje ob smrti bivše lastnice, ne pa tudi predpisov, ki so veljali ob smrti bivše lastnice in so takrat določali absolutno dedno nevrednost hčerke bivše lastnice?

◦ Ali ima vnukinja bivše lastnice, ki sama ima slovensko državljanstvo in je ob uveljavitvi ZDen edini zakoniti dedič bivše lastnice, status nadomestne upravičenke po bivši lastnici, če je bila hčerka lastnice (in mati vnukinje bivše lastnice), ki je sicer preživela lastnico, ob smrti lastnice glede na takrat veljavne predpise absolutno dedno nevredna?

◦ Ali je pravno upravičeno razlikovanje med pravnim položajem vnuka, katerega starš je preživel svoja starša za tri leta, in med pravnim položajem vnuka, katerega starš je preminul tik pred svojim staršem, v primerih, ko se odloča o vračilu krivično odvzetega premoženja starega starša?

4.Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede drugega od navedenih vprašanj izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na časovne komponente uporabe materialnega prava, ko je relevanten predpis, v obravnavanem primeru peta točka 126. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78), razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča U-I-3/93 z dne 16. 6. 1994. O dopuščenem vprašanju, ob takih okoliščinah, kot izhajajo iz primera, Vrhovno sodišče še ni odločalo. Rešitev tega pravnega vprašanja bo prispevala k zagotovitvi pravne varnosti. Glede ostalih vprašanj revizije ni dopustilo, saj za to zakonski pogoji niso bili izpolnjeni.

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 126, 126-5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.