Jedro

Izrek ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o kateri zahtevi stranke je z njim odločeno. Izreka namreč ni mogoče dopolnjevati ali pojasnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.

Izrek

I. Tožbi zoper izpodbijano II. točko izreka odločbe Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 501/2022 z dne 29. 7. 2022, se ugodi in se v tem obsegu odločba odpravi ter zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožnik je po svojem pooblaščencu pri Okrožnem sodišču v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navajal je, da je obtožen zaradi kaznivega dejanja po 308. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in da so potrebne pritožbe zoper priporne sklepe, prav tako pa potrebuje brezplačno pravno pomoč tudi za postopek pred sodiščem druge stopnje. Vročen mu je bil priporni sklep z dne 26. 1. 2022, zoper katerega bi bilo treba vložiti pritožbo, ker je pripor nesorazmeren in ni podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje. Zaprosil je tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odgovora na pritožbo, ki jo je Okrožno državno tožilstvo vložilo v zadevi št. I K 50773/2021 ter za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje. Za izvajalca brezplačne pravne pomoči je predlagal odvetnika A. A. 2. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožnikovi prošnji delno ugodila in mu dodelila redno brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo Okrožnega državnega tožilstva v Kopru z dne 8. 7. 2022 zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 50773/2021 z dne 3. 6. 2022, in sicer od 20. 7. 2022 dalje (I. točka izreka). Kar prosilec zahteva več ali drugače, je zavrnila (II. točka izreka). Za izvajanje dodeljene brezplačne pravne pomoči je določila odvetnika A. A. iz Ljubljane (III. točka izreka) ter določila njegove obveznosti v zvezi z vrnitvijo napotnice po končani opravi storitve (IV. točka izreka).

3. V obrazložitvi svoje odločitve je pojasnila, da je po prejemu tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči njegovega pooblaščenca s pozivom z dne 26. 7. 2022 pozvala k dopolnitvi vloge, in sicer tako, da v roku 5 dni po prejemu poziva natančno in konkretno opredeli za katera procesna dejanja na drugi stopnji v postopku št. I K 55097/2021 potrebuje brezplačno pravno pomoč; da konkretno navede pritožbene razloge oziroma pojasni, iz katerih razlogov se želi zoper priporni sklep z dne 26. 1. 2022 pritožiti; da predloži izvod tega sklepa z navedbo, kdaj mu je bil vročen; da konkretno navede in pojasni tudi razloge za odgovor na pritožbo tožilstva in argumente, ki jih namerava uveljavljati v odgovoru na pritožbo. Tožnik je po pooblaščencu vlogo dopolnil dne 28. 7. 2022, in sicer je prošnji priložil izvod pritožbe Okrožnega državnega tožilstva v Kopru z dne 8. 7. 2022 in izvod odgovora na to pritožbo.

4. Tožena stranka pojasnjuje, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu z določbo 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upošteva materialni položaj prosilca in njegove družine, ki se ugotavlja glede na njihove dohodke. Ugotavlja, da ta pogoj, torej materialni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnik izpolnjuje, saj nima dohodka, ki bi presegal 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 843,78 EUR, prav tako pa tudi nima premoženja, ki se upošteva v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči. 5. V nadaljevanju tožena stranka navaja, da mora biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči poleg opisanega materialnega kriterija izpolnjen tudi objektivni kriterij iz 24. člena ZBPP. Ugotavlja, da je ta kriterij v delu tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo Okrožnega državnega tožilstva izpolnjen, saj šteje, da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno ekonomski položaj. Okrožno sodišče v Kopru ga je namreč spoznalo za krivega za očitano kaznivo dejanje in mu izreklo kazen dveh let in sedem mesecev zapora ter stransko kazen v višini 100 dnevnih zneskov po 5,00 EUR, torej v višini 500,00 EUR, ki jo je dolžan poravnati v roku treh mesecev. Sodišče mu je izreklo še kazen izgona iz države za čas treh let, odvzelo pa GSM aparat, ki mu je bil zasežen dne 18. 9. 2021. Tožilstvo je zoper to sodbo vložilo pritožbo zaradi odločitve o kazenskih sankcijah, saj je mnenja, da mu je bila izrečena premila kazen. Tožnik je v odgovoru na to pritožbo navedbe tožilstva zanikal ter zatrjeval, da je vse svoje trditve ustrezno substanciral z dokaznimi predlogi. Na podlagi navedenega je tožena stranka presodila, da je prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v opisanem delu, ki se nanaša na sestavo in vložitev odgovora na pritožbo tožilstva, utemeljena in da je pomembno, da mu pri sestavi odgovora na pritožbo pomaga odvetnik, ki bo lahko učinkoviteje zastopal njegove pravice in pravne koristi. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je ob upoštevanju želje tožnika določila odvetnika A. A. iz Ljubljane, še posebej pa opozorila na obveznosti odvetnika glede vrnitve napotnice in uveljavljanja nastalih stroškov ter tožnika opozorila na obveznosti, ki jih določajo 41., 43. in 48. člen ZBPP.

6. Tožena stranka pojasnjuje, da je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v preostalem delu, ki presega sestavo in vložitev odgovora na pritožbo tožilstva, to je za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje, za sestavo in vložitev pritožbe zoper priporne sklepe, in drugo, zavrnila. Navaja, da lahko pristojni organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 1. alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Pričakovati je, da bo z dodeljenim obsegom brezplačne pravne pomoči tožniku v tej fazi postopka zagotovljeno ustrezno varstvo njegovih pravic, saj iz podatkov iz spisa ne izhaja, da bi potreboval večji obseg ali drugo obliko brezplačne pravne pomoči. Tožnik je bil po pooblaščencu pozvan, da opredeli, za katera procesna dejanja na drugi stopnji potrebuje brezplačno pravno pomoč, naj konkretno navede pritožbene razloge in pojasni, iz katerih razlogov se želi pritožiti z navedbo, kdaj je prejel priporni sklep z dne 26. 1. 2022 ter naj predloži izvod tega sklepa. Tožnik je v odgovoru na ta poziv po svojem pooblaščencu predložil le odgovor na pritožbo tožilstva, ne da bi svojo prošnjo za brezplačno pravno pomoč v preostalem delu pojasnil tako, kot je od njega zahtevala tožena stranka, poleg tega pa tudi ni predložil izvoda sklepa o priporu niti navedel, kdaj ga je prejel. Glede na navedeno je tožena stranka ocenila, da je njegova prošnja v tem delu nerazumna in niso izkazani pogoji, ki jih zahteva 24. člen ZBPP.

7. Tožnik je zoper odločitev tožene stranke vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri je izrecno določil, da odločbo št. Bpp 501/2022 z dne 29. 7. 2022 izpodbija le v zavrnilnem delu, v katerem je tožena stranka odločila, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. Sodišču predlaga, naj odločbo v izpodbijanem delu odpravi in njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti ugodi, oziroma podrejeno, da zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki, tožena stranka pa naj mu povrne stroške postopka.

8. Tožnik navaja, da je tožena stranka z izpodbijano odločitvijo zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper nov priporni sklep in za udeležbo na pritožbeni seji Višjega sodišča v Kopru, kjer bo zagovornik predstavil pritožbo. V zadevi gre za priporno kazensko zadevo, kjer je obramba po odvetniku obvezna, pripor pa predstavlja grob poseg v njegovo svobodo. Pravno svetovanje potrebuje zato, ker želi, da ga zagovornik pripravi na pritožbeno sejo ter da se z njim pogovori glede pritožbe tožilstva in glede pripornih sklepov. Zaradi arbitrarne odločitve tožene stranke bi moral vse stroške nositi sam, česar pa ne zmore, saj je zaprt, obsojen na daljšo zaporno kazen, doma pa ima nepreskrbljene otroke. V Sloveniji je zaprt manj kot leto dni, je brez dohodkov in premoženja.

9. Tožnik v nadaljevanju tožbe citira določbo 13. člena ZBPP, pojasnjuje, kolikšen je znesek minimalnega dohodka, citira določbo 14. člena ZBPP ter opisuje, kaj se upošteva pri ugotavljanju dohodkov prosilca za brezplačno pravno pomoč. Če mu brezplačna pravna pomoč ne bo odobrena, bo moral za zastopanje sam plačevati odvetniške stroške, kar bo še dodatno poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje, kar pa je v nasprotju z določbami ZBPP. Meni, da je bil z odločitvijo tožene stranke diskriminiran glede na druge upravičence do brezplačne pravne pomoči in da mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v zvezi s 1. členom ZBPP. Tožena stranka ga je diskriminirala glede na njegov stan in zato njena odločitev ni pravilna. V odločbi tudi niso pojasnjeni razlogi, zakaj je bila njegova prošnja zavrnjena.

10. Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

11. Tožba je utemeljena.

12. Sodišče na podlagi listin iz upravnega spisa, izpodbijane odločbe in tožbe ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je tožnik po svojem pooblaščencu dne 19. 7. 2022 pri toženi stranki vložil zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in da je v prošnji predlagal, naj se mu ta pomoč dodeli za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo tožilstva zoper sodbo v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 50773/2021 z dne 3. 6. 2022, za postopek in pravno svetovanje pred sodiščem druge stopnje in za pritožbo zoper priporni sklep z dne 26. 1. 2022. Ker taka zahteva ni bila konkretizirana, je tožena stranka tožnika po njegovem pooblaščencu utemeljeno pozvala, naj prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolni tako, da pojasni, za katera procesna dejanja na drugi stopnji potrebuje brezplačno pravno pomoč; da navede pritožbene razloge, ki jih želi uveljavljati zoper priporni sklep z dne 26. 1. 2022; da predloži izvod tega sklepa z navedbo, kdaj ga je prejel; ter da pojasni razloge za odgovor na pritožbo tožilstva. Tožnik ne oporeka ugotovitvi tožene stranke, da je po tem pozivu toženi stranki dostavil le izvod pritožbe tožilstva zoper sodbo in odgovor na to pritožbo, v vsem preostalem pa svoje prošnje ni dopolnil. Drugačna ugotovitev ne izhaja niti iz listin upravnega spisa. Tožena stranka je nato z izpodbijano odločbo tožnikovi prošnji delno ugodila tako, da mu je brezplačno pravno pomoč dodelila za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo Okrožnega državnega tožilstva v Kopru z dne 8. 7. 2022 zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. I K 50773/2021 z dne 3. 6. 2022, in sicer od 20. 7. 2022 dalje, za izvajanje tako odobrene brezplačne pravne pomoči pa določila odvetnika A. A. iz Ljubljane ter opredelila njegove dolžnosti v zvezi z vračilom napotnice in priglasitvijo stroškov v zvezi z izvajanjem te pomoči (I., III. in IV. točka izreka). Za to, kar je tožnik zahteval več ali drugače, je tožena stranka njegovo prošnjo zavrnila (II. točka izreka).

13. Tožnik je v tožbi izrecno opredelil, da odločbo tožene stranke izpodbija le v delu, v katerem je bila njegova zahteva zavrnjena (temu sledi tudi predlog sodišču, kako naj v zadevi odloči) in zato sodišče poudarja, da je predmet tega upravnega spora (le) presoja pravilnosti in zakonitosti II. točke izreka izpodbijane odločbe.

14. Sodišče pojasnjuje, da mora prosilec za brezplačno pravno pomoč v skladu z določili 11. do 24. člena ZBPP kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh kriterijev, in sicer izpolnjevanje finančno materialnega oziroma subjektivnega kriterija in izpolnjevanje objektivnega kriterija v skladu z 24. členom ZBPP. Tožena stranka je v obrazložitvi svoje odločitve pojasnila, da tožnik izpolnjuje materialni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči in zato sodišče tožnikove tožbene navedbe, v katerih opisuje, kakšni so finančni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kakšne so njegove materialne razmere in zakaj naj bi bil pri izpolnjevanju tega kriterija diskriminiran, šteje kot nerelevantne. Odločitev o obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči (torej o tem, da tožnikovi prošnji ugodi le delno) je namreč tožena stranka sprejela na podlagi ocene izpolnjevanja objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP, ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožena stranka je presodila, da v delu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je v II. točki izreka odločbe zavrnila, tožnik objektivnega kriterija ne izpolnjuje, s tem pa da ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih pogojev za dodelitev te pomoči. 15. Sodišče ugotavlja, da izrek odločbe v izpodbijani II. točki, ki jo je tožena stranka oblikovala tako, da je navedla, da "kar prosilec zahteva več ali drugače, se zavrne", ni določen. Po določbi 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se v izreku odloči o predmetu in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek); izrek pa mora biti kratek in določen (šesti odstavek). Sodišče meni, da izrek ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati o kateri zahtevi stranke je z njim odločeno. Izreka namreč ni mogoče dopolnjevati ali pojasnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.1

16. Sodišče ugotavlja, da iz opisane II. točke izreka odločbe ni mogoče razbrati o katerih zahtevkih tožnika je bilo s tem odločeno. Tožena stranka je to sicer pojasnila v obrazložitvi odločbe (16. točka), kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. V izreku bi namreč morala točno navesti, kateri so tisti zahtevki, ki jih je v prošnji za brezplačno pravno pomoč uveljavljal tožnik, pa je zanje ocenila, da ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči po ZBPP in jih je zato zavrnila. Le na podlagi tako oblikovanega izreka bi nato lahko sodišče presodilo pravilnost in zakonitost njene odločitve.

17. Sodišče zaključuje, da je tožena stranka glede na navedeno kršila določbe postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev v zadevi in je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano II. točko izreka odločbe odpravilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem mora ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti. Sodišče je odločitev v zadevi sprejelo, ne da bi razpisalo glavno obravnavo, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt v izpodbijanem delu odpraviti, v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

18. Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, saj se v postopkih odločanja o dodelitvah brezplačne pravne pomoči po določbi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača. K točki II izreka:

19. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnik po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena v vezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je zastopala odvetniška pisarna.

1 Glej: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP); urednika: Polonca Kovač, Erik Kerševan; Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; Ljubljana, 2020, str. 436 do 442.