Jedro

Organ za BPP ni imel podlage, da bi tožeči stranki priznal nagrado in stroške za zastopanje oziroma udeležbo v postopku mediacije. Iz upravnih aktov ter izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prosilec zaprosil za dodelitev BPP za mediacijo kot obliko alternativnega reševanja sporov po ZARSS in tudi iz odločbe o dodelitvi BPP ter napotnice, ki jo je prejela tožeča stranka, ne izhaja, da je bila pravna pomoč za to fazo postopka odobrena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) v 1. točki izreka odločil, da tožeči stranki za opravljene odvetniške storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči prizna nagrado in stroške v skupni višini 3.274,63 EUR. Kar je zahtevala tožeča stranka več, pa je zavrnil (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da je bil odvetnik A.A., zaposlen pri tožeči stranki, z odločbo, št. Bpp 20/2017 z dne 3. 2. 2017, dodeljen za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) upravičencu v obliki zastopanja pred sodiščem prve stopnje v pravdnih postopkih Okrožnega sodišča v Krškem I P 199/2016 in I P 207/2016, nato pa z dopolnilno odločbo, št. Bpp 20/2017 z dne 9. 2. 2017, istemu upravičencu dodeljen še za zastopanje pred istim sodiščem v pravdni zadevi I P 206/2016. Dne 19. 7. 2017 je tožeča stranka predlagala, da se ji na podlagi predloženega stroškovnika, vrnjene napotnice in priglašenih stroškov izplača nagrada za opravljene odvetniške storitve, ki jih je opravila za upravičenca. Organ za BPP je ugotovil, da je predlog tožeče stranke za odmero nagrade delno utemeljen. Tožeči stranki je priznal vse nagrade in materialne stroške v priglašeni višini, razen za posvet s stranko ter pregled listin in dokumentacije po tar. št. 39/1 in 39/2 OT, saj navedeni storitvi ne predstavljata samostojnih storitev. Prav tako tožeči stranki ni priznal nagrade za postopek mediacije in sicer za zastopanje na mediacijskem srečanju dne 3. 7. 2017 in 10. 7. 2017 ter za sklenitev sporazuma v mediaciji, ker upravičencu v tem postopku ni bila odobrena. Na podlagi navedenega je zaključil, da se tožeči stranki prizna nagrada za nudenje BPP v višini 3.274,63 EUR, v preostanku priglašene nagrade pa je zahtevek tožeče stranke zavrnil. 3. Tožeča stranka v tožbi izpodbija 2. točko izreka sklepa. Navaja, da izpodbijani sklep glede zavrnitve nagrade za zastopanje v mediacijskem postopku nima obrazložitve, saj organ za BPP ni pojasnil pravnih razlogov, ki so ga vodili k takemu pravnemu zaključku. Organu za BPP očita bistveno kršitev pravil postopka in kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Meni, da je podlaga za priznanje te nagrade v 28. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po njenem mnenju iz te določbe izhaja, da je mediacija obvezni del postopka nudenja BPP v obliki zastopanja upravičenca na prvi stopnji, zato je v obravnavani zadevi treba upoštevati, da je pravna pomoč v mediacijskem postopku že zajeta z odločbo o dodelitvi BPP, tožeči stranki pa bi iz tega razloga nagrada za opravljeno delo v tem postopku morala pripadati. To izhaja tudi iz 26. člena ZBPP, kjer se med možnimi oblikami BPP navaja le svetovanje in zastopanje v postopkih pred sodišči prve stopnje, medtem ko izrecno ali ločeno ni navedena BPP za zastopanje v postopku mediacije. Glede na to, da je bilo opravljeno delo nujno za upravičenca in da je bil postopek mediacije uspešen, saj so se vsi trije pravdni postopki končali s sklenitvijo sodne poravnave, meni, da je bila oškodovana, ker ji organ za BPP ni priznal te nagrade. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu za BPP v ponovni postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnim obrestmi.

4. Organ za BPP je sodišču predložil upravne spise, na tožbo pa ni odgovoril. 5. Stranka z interesom – upravičenec do BPP B.B. na tožbo v danem roku ni odgovoril. 6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev plačila nagrade za zastopanje upravičenca v postopku mediacije in sicer na mediacijskem srečanju dne 3. 7. 2017 in 10. 7. 2017 ter za sklenitev sporazuma v mediaciji. Priglašene nagrade je organ za BPP zavrnil z obrazložitvijo, da upravičencu do BPP ni bila odobrena ta pomoč v mediacijskem postopku.

8. Izvajalec pravne pomoči nudi pravno pomoč v obsegu in obliki odobrene brezplačne pravne pomoči. Obseg in oblika odobrene brezplačne pravne pomoči sta tudi obvezna sestavina napotnice (četrta alineja četrtega odstavka 39. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč se odobri praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila odobrena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Oblike brezplačne pravne pomoči so določene v 26. členu ZBPP. Iz druge alinee prvega odstavka 28. člena ZBPP je razvidno, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli za posamezne faze postopka v isti zadevi. Tretji odstavek 37. člena ZBPP nalaga organu za BPP, da v odločbi, s katero prošnji ugodi, tudi natančno opredeli zadevo, za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč. Skladno s šestim odstavkom 30. člena ZBPP pa je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, in v obsegu dodeljene BPP.

9. Po presoji sodišča organ za BPP ni imel podlage, da bi tožeči stranki priznal nagrado in stroške za zastopanje oziroma udeležbo v postopku mediacije. Z odločbo o dodelitvi BPP z dne 3. 2. 2017 in njeno dopolnitvijo z dne 9. 2. 2017 je bila upravičencu dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnih postopkih, vodenih pri Okrožnem sodišču v Krškem pod opr. št. I P 199/2016, I P 207/2016 in I P 206/2016, za izvajanje tako odobrene BPP pa je bil določen odvetnik A.A., zaposlen pri tožeči stranki. Iz upravnih aktov ter izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prosilec zaprosil za dodelitev BPP za mediacijo kot obliko alternativnega reševanja sporov po Zakonu o alternativnem reševanju sodnih sporov (v nadaljevanju ZARSS) in tudi iz odločbe o dodelitvi BPP ter napotnice, ki jo je prejela tožeča stranka, ne izhaja, da je bila pravna pomoč za to fazo postopka odobrena. Glede na to, da je tožeča stranka skladno s šestim odstavkom 30. člena ZBPP in tretjim odstavkom 37. člena ZBPP upravičena do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom (le) v obsegu dodeljene BPP, ki je bila določena z odločbo o dodelitvi BPP, s katero je organ za BPP navedel izrecno obliko in obseg dodeljene BPP (za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnih postopkih na prvi stopnji) ter natančno opredelil zadeve, za katere je odobrena BPP (zadeve, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem v Krškem pod opr. št. I P 199/2016, I P 207/2016 in I P 206/2016), tožeča stranka zmotno meni, da je na podlagi odločbe o dodelitvi BPP upravičena tudi do plačila stroškov nudenja pravne pomoči, nastalih v postopku mediacije. Ta razlog je organ za BPP tudi navedel v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, zato sodišče ni moglo slediti navedbam tožeče stranke o izostanku obrazložitve akta v tem delu in posledično o kršitvi njene ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

10. Mediacijo ZARSS opredeljuje kot eno izmed oblik alternativnega reševanja sodnih sporov, ki jih na podlagi omenjenega zakona zagotavljajo sodišča. Mediacija, ki se je v navedenih zadevah izvajala, je sicer sodnemu postopku pridruženo alternativno reševanje sporov, vendar postopek mediacije ni del sodnega postopka. 3. člen ZARSS alternativno reševanje sporov opredeljuje kot postopek, ki ne pomeni sojenja. Glede na takšno zakonsko ureditev zato postopka mediacije (ki se tudi vpiše v posebnem vpisniku) ni mogoče šteti kot dela pravdnega postopka (v katerem se sodi), kot to zmotno meni tožeča stranka. Glede na to tožeča stranka ne more zahtevati nagrade za pravno pomoč v postopku mediacije v okviru stroškov, do povračila katerih je upravičena iz izvajanja pravne pomoči, odobrene za sodni postopek. Tega po mnenju sodišča tudi ne more spremeniti dejstvo, da odločba o dodelitvi BPP v obrazložitvi povzema v četrtem odstavku 28. člena ZBPP predpisano dolžnost prosilca za BPP, da poda soglasje za mediacijo, če ga poda tudi nasprotna stranka, in da sodeluje v tem postopku. Po presoji sodišča namreč izpolnitev te dolžnosti pomeni materialni pogoj za upravičenost do BPP, njegova neizpolnitev pa razlog za njeno prenehanje ter posledično vrnitev prejete BPP (peti odstavek 28. člena ZBPP), ne pa tudi, da je (bila) BPP dodeljena tudi za postopek mediacije. Za to je treba izrecno zaprositi in taka pravna pomoč mora biti izrecno odobrena, kar pa v obravnavani zadevi iz spisov zadeve ne izhaja in tega tožeča stranka niti ne trdi.

11. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane 2. točke izreka sklepa pravilen ter da je v tem delu sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je o tožbi lahko odločilo na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov, saj tožeča stranka v tožbi ni navajala novih okoliščin, ki bi bile pomembne za odločitev o zadevi, zato je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.