Jedro

Glede na to, da je bil izvršilni naslov-sodba izdana v letu 1995, zatrjevana plačila pa so bila izvršena v letih 1992 in 1993, dolžnik ni dokazal, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (8. tč 50. člena ZIP), niti ni izkazal nobenega drugega ugovornega razloga iz 50. člena ZIP.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, opr. št. In 45/98 z dne 21.9.1998. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92; v nadaljevanju: ZPP). Navaja, da izpodbijani sklep sploh ni bil vročen zastopnici dolžnika, ampak direktno dolžniku. Zastopnici dolžnika, niti samemu dolžniku, ni bil vročen niti odgovor na ugovor dolžnika, torej se dolžnik na navedbe v odgovoru na ugovor upnika sploh ni mogel izjasniti in je s tem postopek bistveno kršen. D-olžnik je celotni dolg poravnal upniku, za kar je predložil sodišču tudi ustrezna dokazila. Upniku ne dolguje ničesar več, dejansko je upnik tisti, ki je bil celo preplačan. V svojem odgovoru na ugovor, kateri pa dolžniku ni bil vročen, delno pa vsebina izhaja iz izpodbijanega sklepa, upnik tudi jasno priznava prejem navedenih nakazil, torej to dokazuje, da je bila vtoževana terjatev v celoti plačana. S temi nakazili so bile plačane vse terjatve upnika napram dolžniku po sporni tožbi in po sodbi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih zatrjuje pritožba, niti tistih, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 365. člena ZPP v zvezi s 381. členom ZPP in 14. členom Zakona o izvršilnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 20/78 - 27/90 in RS. št. 55/92; v nadaljevanju: ZIP). Izpodbijani sklep bi sicer res moral biti vročen pooblaščenki dolžnika in ne dolžniku (1. odstavek 138. čle-na ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP), vendar pa to ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj dolžniku s tem ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem ( 7. točka 2. odst. 354. čl. ZPP) oziroma ta kršitev ni imela zanj nobenih negativnih posledic. Glede vročitve odgovora upnika na ugovor dolžnika pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz povratnice v spisu izhaja ( list. št. 9), da je bila predmetna vloga vročena v skladu s 139. členom ZPP osebi, ki je v pisarni odvetnice dolžnika to pis-anje sprejela kot pooblaščenec in je zato šteti, da j bila s tem opravljena vročitev odvetnici.

Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.

št. X Pg 926/93 z dne 7.9.1995 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 941/97 z dne 29.10.1997. Zatrjevana plačila pa je dolžnik izvršil v letih 1992 in 1993. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče prve stopnje p-ravilno zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, saj dolžnik ni dokazal, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov ( 8. tč.

50. člena ZIP), niti ni izkazal nobenega drugega ugovornega razloga iz 50. člena ZIP. V zvezi s pritožbenimi navedbami o tem, da upnik v svojem odgovoru na ugovor dolžnika priznava poplačilo terjatve, pa je pritožbeno so-dišče mnenja, da pritožba v tem delu neresnično in s te nekorektno povzema navedbe upnika v odgovoru na ugovor, kjer ta izrecno navaja, da se predmetna plačila ne nanašajo na terjatev, katere prisilna izterjava se zahteva v tem izvršilnem postopku.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Upnik je na pritožbo dolžnika vložil odgovor, v katerem zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov v zvezi s tem odgovorom. Ker se v postopku s pritožbo zoper sklep ne uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo ( 381. čl. ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP), stroškov upnika v zvezi s tem odgovorom ni mogoče šteti kot potrebnih v smislu 155. člena ZPP v zvezi s členom 166/1 ZPP in čl. 14 ZIP.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l.RS, št. 26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l.SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.