Jedro

Okrajno sodišče, ki se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču, se je napačno oprlo, na 42b. člen ZIZ, saj je spregledalo, da je bila sodna odločba, ki jo je izdalo hrvaško sodišče že pravnomočno priznana. Pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško v civilnih in kazenskih zadevah z dne 7.2.1994 ne določa posebej stvarne pristojnosti sodišča, ki je pristojno za izvršbo tuje sodne odločbe, zato je potrebno uporabiti ZMZPP, ki v V. odstavku 108. člena določa, da je za izvršitev tuje sodne odločbe krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega je treba opraviti izvršbo.

Izrek

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom z dne 15. 10. 2008, opr. št. 113 I 2171/2007 izreklo za stvarno nepristojno ter po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Celju, kot stvarno pristojnemu sodišču za odločanje v tej izvršilni zadevi. Pri tem je zavzelo stališče, da gre za postopek izvršitve tuje sodne odločbe (sodbe Občinskega sodišča v Zagrebu R Hrvaške, posl. št. ... z dne 10. 5. 1995) v zvezi s katerim je v skladu z 42b. členom Zakona o izvršbi in zavarovanja (ZIZ) stvarno pristojno okrožno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče. Okrožno sodišče v Celju je na podlagi I. odstavka 24. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s I. odstavkom 25. člena ZPP sprožilo spor o pristojnosti, ker se ni strinjalo s stališčem Okrajnega sodišča v Celju. Pri tem se je oprlo na V. odstavek 108. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), da je za izvršitev tuje sodne ali arbitražne odločbe krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega je treba opraviti izvršbo.

Višje sodišče v Celju je na podlagi I. odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

V skladu s I. odstavkom 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. V tej izvršilni zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi sodbe O. s. v Z. R H., posl. št. ... z dne 10. 5. 1995 in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I R 40/2006 z dne 5. 7. 2006, ki je postal pravnomočen dne 6. 4. 2007. S slednjim je Okrožno sodišče v Ljubljani priznalo pravno veljavnost sodbe Občinskega sodišča v Zagrebu, opr. št. ... z dne 10. 5. 1995, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 11. 10. 1995 (priloga ...).

Slovenska sodišča v postopku za priznanje in izvršitev sodnih odločb uporabljajo določila ZMZPP, razen za tista razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi (4. člen ZMZPP). Ker se v obravnavanem primeru zahteva izvršitev sodne odločbe, ki jo je izdalo hrvaško sodišče, in je med Slovenijo in Hrvaško sklenjena bilateralna mednarodna pogodba, pride v poštev Pogodba o pravni pomoči med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v civilnih in kazenskih zadevah z dne 7. 2. 1994 (v nadaljevanju Pogodba), ki ureja postopek priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe podobno kot ZMZPP, ki loči dva postopka: 1. postopek za priznanje tuje sodne odločbe in 2. postopek za priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe, ki se presoja v izvršilnem postopku in je posebej prilagojen dajatvenim odločbam (sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. Cp 11/2005 z dne 26. 10. 2006). V konkretnem primeru je zgoraj citirana sodba Občinskega sodišča v Zagrebu, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, z zgoraj citiranim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani že pravnomočno priznana, zato postopek priznanja tuje sodne odločbe (delibacijski postopek), ki je v pristojnosti okrožnih sodišč, ni več potreben. Sama izvršba pa ostaja v domeni nacionalnega prava in jo v Sloveniji tudi za tuje sodne odločbe ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (dr. Špelca Mežnar, Priznavanje in izvršitev odločb družinskega prava v EU, Podjetje in delo 6-7/2005/XXXI). Pogodba pa ne določa posebej stvarne pristojnosti sodišča, ki je pristojno za izvršbo tuje sodne odločbe, zato je potrebno uporabiti ZMZPP, ki v V. odstavku 108. člena določa, da je za izvršitev tuje sodne ali arbitražne odločbe krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega je treba opraviti izvršbo. V konkretnem primeru je to Okrajno sodišče v Celju, na območju katerega ima dolžnik svoje prebivališče. Pri tem je še pojasniti, da se je Okrajno sodišče v Celju, ki se je izreklo za nepristojno in odstopilo zadevo okrožnemu sodišču, napačno oprlo na določbo 42b. člena ZIZ, saj je spregledalo, da je bila sodna odločba, ki jo je izdalo hrvaško sodišče in na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, že pravnomočno priznana. Za izvršitev le-te pa je ob že obrazloženem pristojno Okrajno sodišče v Celju, zaradi česar je sodišče druge stopnje v tem sporu o pristojnosti odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.