Jedro

Ker obravnavana gradnja presega z izvedbenim prostorskim aktom dopustne višine mejnih ograj, bi si tožeča stranka zanjo morala pridobiti gradbeno dovoljenje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Nova Gorica, Inšpekcijska pisarna Ajdovščina (v nadaljevanju prvostopni organ) tožeči stranki naložil, da mora ustaviti gradnjo ograje, v tlorisu L oblike in skupne dolžine 25 m, stoječe ob jugozahodni meji parc. št. 6130/1 k.o. ..., ob jugovzhodni meji parcele št. 6131/2 k.o. ... in ob vzhodnem delu jugozahodne meje parcele št. 6131/2 k.o. ..., ki jo sestavljajo naslednji deli (našteti od severa proti jugu) enokrilna kovinska vrata širine okrog 1,2m; steber prečnega prereza 0,5m x 0,5m in višine 2,4m zidan z opeko, zaključen s kamnito kapo v obliko šesterostrane piramide (v nadaljevanju drugi steber); drsna kovinska vrata širine okrog 3,75m in višine okrog 2,25m, steber prečnega prereza 0,5m x 0,5m in višine 2,4m, zidan z opeko, na vrhu zaključen s kamnito kapo v obliki šesterostrane piramide (v nadaljevanju tretji steber); zid zidan s kamna in na vrhu zaključen z enokapno streho iz opečnih korcev, višine na dvoriščni strani okrog 1,65m in debeline okrog 0,4m; betonski podporni zid višine okrog 0,90m in dolžine okrog 12m in zid na njem, zidan s kamna in na vrhu zaključen z enokapno streho iz opečnih korcev, višine na dvoriščni strani okrog 1,65m in debeline okrog 0,4m (s skupno višino okrog 2,5m) in betonske temelje pod naštetimi deli (točka 1. izreka). Odločil je, da mora tožena stranka ograjo iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe do 1. 2. 2017 na svoje stroške odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje (točka 2. izreka). Toženi stranki je izrekel prepovedi določene v 158. členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) (točka 3. izreka). Tožečo stranko je opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti, odrejene v točki 2. izreka izpodbijane odločbe, začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah in s prisilitvijo (točka 4. izreka). Nadalje je odločil, da pritožba zoper izpodbijano odločbo ne zadrži njene izvršitve in da stroškov postopka ni bilo (točka 5. in 6. izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da je leta 2006 investitor prejšnjo ograjo delno odstranil, ohranil je le severni steber (prvi steber), odstranil pa je južni steber, kovinska dvokrilna vrata in živo mejo ter zgradil dva nova stebra (višine okrog 2,4m, prečnega prereza 0,5m x 5m) na drugi lokaciji med katera je investitor vgradil enokrilna kovinska vrata (za osebnih prehod), med drugim in tretji steber pa kovinska drsna vrata višine 2,25m (za uvoz vozil). Od tretjega stebra proti jugozahodu pa izgradil zidan zid iz kamna na vrhu zaključen z enokapno streho z opečnih korcev višine na dvoriščni strani okrog 1,65m in debeline okrog 0,4m. Ob vzhodnem delu jugozahodne parcelne meje je investitor zgradil betonski podporni zid višine okrog 0,9m in dolžine okrog 12m ter na njem ograjni zid zidan s kamna zaključen z enokapno streho iz opečnih korcev, višine na dvoriščni strani okrog 1,65m, debeline okrog 0,4m ter s skupno višino podpornega zida in ograjnega zida okrog 2,5m. V gradbenem dovoljenju za nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta na naslovu investitorjev A.A. in B.B. v PGD v točki 2.1.4 zunanja ureditev (stran 20) je navedeno, da bodo po predvidenih posegih dovozi in dostopi iz javnih površin ostali nespremenjeni ter da bo ob parcelni meji vzdolž ceste ograja do višine 0,5m izvedena s kamnom, ob ostalih parcelnih mejah pa žičnata in zasejana z živo mejo. Obstoječa žična ograja bo na poškodovanih površinah obnovljena do enake višine, kot je obstoječa, obstoječa živa meja pa bo dopolnjena z novimi rastlinami. Nadalje je ugotovil, da je v času gradnje sporne ograje (leta 2006) veljal Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje prostorskih celot Strunjan (1) Seča (8), Karbonar-Lucan (9), Sečovlje (11) in Liminjan Vinjole - Krog (13) v Občini Piran (v nadaljevanju PUP), ki v 23. členu dopušča zidani del ograje višine do 50cm.

3. Navedena gradnja ni skladna z v času gradnje veljavnim Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, ob pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljena in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (v nadaljevanju Pravilnik), saj višina ograje ni skladna z določbami 1. točke prvega odstavka 19. člena Pravilnika. Razen tega pa tudi niso izpolnjeni pogoji, ki jih glede dopustnosti, oblikovanja in postavitve objektov določa izvedbeni prostorski akt, ki je veljal v času gradnje in je dopuščal gradnjo ograje ob parcelni meji z zidanim delom do višine 50cm. Po tem ko obrazloži neskladnost ugotovljene gradnje tudi upoštevaje kasnejše spremembe prostorskih aktov zaključi, da bi, tudi po sedaj veljavni določbi 3. člena ZGO-1, bilo potrebno za sporno gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, saj obravnavane ograje ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte. Med enostavni objekt pa ni mogoče uvrstiti niti podpornega zidu, saj je glede na prilogo 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) dopustna višina do 0,5 m, ki jo obravnavni podporni zid presega. Zato je inšpektor izrekel ukrep kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

4. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu tožena stranka) je z odločbo 0612-60/2016-5 z dne 14. 10. 2016 izpodbijano odločbo odpravila v 3. točki in jo nadomestila z novo točko v kateri je določila, da so v zvezi z ograjo iz 1. točke izreka te odločbe od vročitve te odločbe prepovedana naslednja dejanja: vpisi in spremembe vpisa v zemljiški knjigi pri parc. št. 6130/1 in 6131/2 k.o. Portorož; promet z njo ali z zemljiščem z navedenima parcelnima številka ter sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih in zakupnih in drugih pravnih poslov med živimi. V ostalem delu pa je pritožbo tožeče stranke zavrnila. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je ugotovila, da prvostopni organ tožeči stranki, kot inšpekcijskim zavezancu v 3. točki izreka izpodbijane odločbe ni izrekel vseh potrebnih prepovedi iz prvega odstavka 158. člena ZGO-1. Investitorju bi kot lastniku zemljišča, na katerem stoji nelegalna gradnja moral poleg prepovedi prometa z zemljiščem na katerem je ta nelegalna gradnja, izreči tudi prepoved iz 4. točke prvega odstavka 158. člena ZGO-1, ki se nanaša na prepoved prometa z obravnavano nelegalno gradnjo. V ostalem delu je tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil. 5. Tožeča stranka vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopnega organa, v zvezi z odločbo tožene stranke. Tožbo vlaga iz tožbenih razlogov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Bistvena kršitev pravil postopka je podana s tem, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj izpodbijana odločba v izreku in obrazložitvi navaja različne višine ograje. Ugovarja, da zidana ograja, ki s strešniki predstavlja zgornji zaključek zidu, ne dosega višine 1,55. Višine zidu pa se ne more meriti po višini vratnih stebrov, ki jih ni moč šteti za ograjo. Nadalje navaja, da podporni zid, ki podpira zemljišče in preprečuje zdrs zemljine, ne predstavlja ograje, zato višine podpornega zidu in višine zidane ograje ni mogoče seštevati in jo obravnavati skupno. Gre za dva zida, nižjega podpornega višine cca 0,5m in na njem zgrajenega ograjnega v višini 1,55 m. Podporni zid kot del odvodnega kanala je bil postavljen že v 30-ih letih prejšnjega stoletja, ograja v višini opečnih vratnih stebrov in živa meja pa sta obstajali že pred letom 1992, ko je tožeča stranka kupila stari del stanovanjske hiše na naslovu .... Ta ograja je bila nadomeščena s sedanjo nižjo zidano kamnito ograjo. Opečnata stebra vhodnih vrat pa sta v enaki višini obstajala že pred letom 1995. Tožeča stranka je v istih izmerah postavila le nov steber, s katerim je razmejila osebni vhod in vhod za dovoz z vozili. Višina zidne ograje je v celotni dolžini le 1,55 m. 6. Nadalje navaja, da je meja ob kateri stoji zid urejena kot evidentirana meja, sporna gradnja pa ne posega v nobene pravice mejašev, saj je odmaknjena v zemljišče tožeče stranke. Vztraja, da za predmetno gradnjo ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Za legalizacijo objekta je pridobila 22. 2. 2016 soglasje upravljavca ceste, zato odpade očitek nezakonitega posega v prostor. Sodišču predlaga, da izpodbijani odločbi prvostopnega organa in tožene stranke odpravi.

7. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba prvostopnega organa dopolnjena z odločbo drugostopnega organa pravilna in zakonita iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski in drugostopenjski odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). K tožbenim navedbam pa še dodaja:

10. V zadevi je sporno, ali predstavlja sporna gradnja enostavni objekt, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje (tretji odstavek 3. člena ZGO-1)

11. Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je tožeča stranka leta 2006 obstoječo mejno ograjo porušila in ohranila na jugovzhodni meji parc. št. 6130/1 k.o. ... le severni steber nekdanje ograje. Tožeča stranka je dva stebra zgradila na novo, zato je ugovor tožeče stranke, da gre za obstoječa stebra neutemeljen, saj je prvotna razdalja med stebroma znašala okrog 3 m, sedaj pa razdalja med prvim in drugim stebrom znaša okrog 1,2 m, med drugim in tretjim stebrom pa okrog 3,75 m, med ta stebra je tožeča stranka vgradila kovinska vrata. Tožeča stranka je zgradila zid, ki je na vrhu zaključen z enokapno streho iz opečnih korcev, na dvoriščni strani visok okrog 1,65 m in debeline 0,4 m. Na severozahodu parcele pa je tožeča stranka zgradila betonski podporni zid višine 0,9 m in dolžine 12 m in na njem ograjni zid iz kamna, na vrhu zaključen z enokapno streho iz opečnih korcev, višine na dvoriščni strani 1,65 m in debeline okrog 0,4 m. Navedeno izhaja iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu št. 06122-4031/2005-18 z dne 6. 8. 2005 s skicami z izmerami in fotografijami obravnavanega objekta ter iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 3. 12. 2015 s priloženimi skicami in fotografijami.

12. Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, v času graditve ograje za gradnjo enostavnega objekta dejansko ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje, če so bili za to izpolnjeni pogoji, med katerimi je tudi ta, da more biti gradnja enostavnega objekta v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, njegova velikost in način gradnje in rabe ter odmiki od meje sosednjih zemljišč pa v skladu s Pravilnikom. Sporna ograja bi bila v skladu s 4. in 6. členom Pravilnika uvrščena med enostavne objekte če bi izpolnjevala pogoje navedene v 19. členu Pravilnika, ki v 3. točki določa, da je enostavni objekt lahko grajen brez gradbenega dovoljenja, če so pri njegovi gradnji izpolnjeni lokacijski pogoji, ki jih glede dopustnosti, oblikovanja in postavitve objektov določa izvedbeni prostorski akt. 13. V času gradnje (leta 2006) in tudi v času izdaje izpodbijane odločbe veljavni Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje prostorskih celot Strunjan (1), Seča (8), Karbonar-Lucan (9), Sečovlje (11) in Liminjan-Vinjole-Krog (13) v občini Piran (PUP) v 23. členu, v katerem ureja okolice, dopušča ograje ob parcelni meji z zidanim delom do višine 50 cm. Glede na navedeno sodišče, tako kot tožena stranka, zaključuje, da že višina ograjnega zida 1,65 m, od tretjega stebra proti jugozahodu parc. št. 6130/1 k.o. ..., kakor tudi mejni betonski zid, višine 0,90 m in na njem stoječi ograjni zid, skupne dolžione 12 m, zgrajen pravokotno na navedeni zid, ki stoji na delu jugozahodne meje parc. št. 6131/2 k.o. ... presegata z izvedenim prostorskim aktom dopustne višine ograje ob parcelni meji. Ker obravnavana gradnja presega z izvedbenim prostorskim aktom dopustne višine mejnih ograj bi si tudi po mnenju sodišča tožeča stranka za obravnavano gradnjo morala pridobiti gradbeno dovoljenje. Glede na navedeno so vsi tožbeni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na višino ograjenega in podpornega zidu neupoštevni in na samo odločitev o stvari ne morejo vplivati.

14. Po povedanem je sodišče tožbo tožeče stranke, skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II izreka:

15. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.