Jedro

Očitek prevzemanja nesorazmernih obveznosti je utemeljen, če se posledice tega ravnanja kažejo v dolžnikovi premoženjskopravni sferi. Ne gre torej za nevestno in nepošteno ravnanje kar tako, samo po sebi. Podana mora biti vzročna zveza med prevzetimi nesorazmernimi obveznostmi ter zmožnostjo stečajnega dolžnika, da izpolni obveznost svojim upnikom. Zgolj abstraktna možnost, ki se ni uresničila, za očitek zlorabe pravice do odpusta obveznosti ne zadošča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 9. 6. 2022 vložil upnik A. d. d. 2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo upnik A. d. d. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Odgovor na pritožbo je vložil dolžnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik A. d.d. je vložil ugovor proti odpustu obveznosti, v katerem je navedel, da je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja1 prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, zaradi česar je izpolnjen dejanski stan domneve iz 3. točke četrtega odstavka 399. člen Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Upnik je v ugovoru navedel, da je stečajni dolžnik dne 3. 5. 2016 kot solidarni porok podpisal neposredno izvršljiv notarski zapis posojilne pogodbe ter sporazum o ustanovitvi hipoteke z družbo C. d. o. o. kot posojilodajalko, za znesek glavnice 50.000,00 EUR, pri čemer je imel kot porok že zapadle in neporavnane obveznosti do A. d. d. Slednja je zaradi neodplačevanja kredita dne 28. 12. 2015 odstopila od kreditne pogodbe št. 01 in 02 in dne 26. 1. 2016 na Okrajno sodišče v Domžalah podala izvršilna predloga za izterjavo terjatev v višini 596.817,93 EUR in 214.317,11 EUR, sodišče pa je dne 9. 2. 2016 in 11. 2. 2016 izdalo sklepa o izvršbi za izterjavo teh terjatev zoper dolžnika.

6. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je v tem primeru ugovor vložil upnik, s katerim je dolžnik sklenil poroštveno pogodbo izven časovnega okvira petih let, kot razlog prekomernega zadolževanja pa navaja sklepanje pogodbe z drugim upnikom. Sodišče prve stopnje je ugovor upnika zavrnilo, saj je sklenilo, da je dolžnik uspel izpodbiti domnevo, ki je določena v 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je dolžnik dne 3. 5. 2016 res prevzel poroštveno obveznost po posojilni pogodbi s posojilodajalcem C. d. o. o. za 50.000,00 EUR, čeprav sta zoper njega že tekla dva izvršilna postopka. Vendar pa je za presojo tega primera kot bistveno ugotovilo, da je dolžnik za zavarovanje dodatno prevzete obveznosti zagotovil zavarovanje s hipoteko na nepremičnini, ki ni bila v njegovi premoženjski sferi, saj je bila last partneričine mame. Vrednost zastavljene nepremičnine je v času sklenitve predmetne posojilne pogodbe presegala vrednost posojila, saj je bila v letu 2014 ocenjena na 53.000,00 EUR oziroma 58.200,00 EUR. V izvršilnem postopku je bila nato nepremičnina dejansko prodana za 83.000,00 EUR, s čimer je bila terjatev upnika C. d. o. o. skupaj z obrestmi in stroški v celoti poplačana. Upnik C. d. o. o. je zato umaknil prijavo terjatve v stečajnem postopku zoper dolžnika. Zaradi prevzete dodatne poroštvene obveznosti se tako položaj prvotnemu upniku (A. d. d.) ni poslabšal. 7. Nadalje iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je namen 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja. Dolžnik je bil večinski lastnik družbe D. d. d., ki je v letu 2012 najela dva kredita pri upniku A. d. d., v skupni višini 700.000,00 EUR. Dolžnik je za zavarovanje tega kredita zastavil nepremičnino v tedaj ocenjeni vrednosti 625.000,00 EUR, kar je manj, kot je znašala nominalna vrednost obeh kreditov. Sodišče prve stopnje je zato sklenilo, da je upnik (A. d. d.) zavestno prevzel riziko morebitnega neplačila kredita. Nadalje je ugotovilo, da je bila družba D. d. d. že v letu 2012, ko je prejela visok kredit, v slabem finančnem stanju, kar je razvidno iz javno dostopnih podatkov (letnih poročil), od oktobra 2013 pa je bila tudi v stečajnem postopku. Glede na to tudi upnika C. d. o. o. ni moč označiti kot žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja. Dodalo je, da je dolžnik prevzemal poroštvene obveznosti za poslovanje gospodarskih subjektov v njegovi lasti (D. d. o. o.) oziroma v lasti njegovega sina (E. d. o. o.). Gre torej za poroštva za poslovanje družb v njegovi sferi, ne pa na primer za lastni luksuz, pri čemer je dolžnik v krizi storil vse, da bi lahko uspešno nadaljeval s poslovanjem, pa se ni izšlo.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dolžnik uspel izpodbiti domnevo iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Po tej domnevi velja, če se na dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem.

9. Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno. Zato dolžnik, ki uveljavlja pravico do odpusta obveznosti, zlorablja to pravico, če svojih obveznosti ni zmožen izpolniti, ker je v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja pri prevzemanju ali izpolnjevanju svojih obveznosti ali pri razpolaganju s svojim premoženjem ravnal nevestno ali nepošteno.2

10. Kot izhaja iz navedenega je očitek prevzemanja nesorazmernih obveznosti utemeljen, če se posledice tega ravnanja kažejo v dolžnikovi premoženjskopravni sferi. Ne gre torej za nevestno in nepošteno ravnanje kar tako, samo po sebi. Podana mora biti vzročna zveza med prevzetimi nesorazmernimi obveznostmi ter zmožnostjo stečajnega dolžnika, da izpolni obveznost svojim upnikom. Zgolj abstraktna možnost, ki se ni uresničila, za očitek zlorabe pravice do odpusta obveznosti ne zadošča. 11. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v tem primeru kot bistveno ugotovilo, da se zaradi novo prevzete poroštvene obveznosti položaj upnikov stečajnega dolžnika ni poslabšal. Dolžnik se je sicer res, kljub predhodnim neporavnanim obveznostim, kot solidarni porok v relevantnem obdobju petih let pred uvedbo postopka osebnega stečaja zavezal izpolniti še obveznost po posojilni pogodbi z dne 21. 4. 2016. Vendar pa je bilo hkrati ugotovljeno, da je bila ta obveznost zavarovana s hipoteko na nepremičnini, ki ni bila v lasti dolžnika, terjatev tega upnika pa je bila nato z obrestmi in stroški v celoti poplačana iz kupnine, dobljene s prodajo te nepremičnine v izvršilnem postopku. Stečajni dolžnik nima zato iz naslova solidarnega poroštva po posojilni pogodbi z družbo C. d. o. o. nobene obveznosti več. Ker prodano zemljišče ni bilo v lasti dolžnika, pa se s poplačilom upnika C. d. o. o. tudi položaj drugih upnikov stečajnega dolžnika ni v ničemer poslabšal. Ni bistveno, ali je takšen razplet posledica trenutnega stanja na trgu nepremičnin ali pa gre celo za splet srečnih okoliščin, kar izpostavlja upnik v pritožbi. Dejstvo je, da je bil upnik C. d. o. o. v celoti poplačan ter da se zaradi poplačila tega upnika premoženje stečajnega dolžnika ni zmanjšalo, s tem pa se tudi ne zmožnost oziroma obseg poplačila drugih upnikov stečajnega dolžnika. Na dolžnikovo zmožnost izpolnitve prevzetih obveznosti torej poroštvena obveznost iz leta 2016 ni vplivala.

12. Iz odločbe, na katero se sklicuje upnik v pritožbi (Cst 214/2011) izhaja, da gre za primer, ki se od sedaj obravnavanega bistveno razlikuje. Kot izhaja iz navedne odločbe, upnik ni prejel vračila posojila niti od posojilojemalca, prav tako pa tudi ne od porokov, torej tudi ne od stečajne dolžnice, čeprav je terjal tako posojilojemalca kot tudi vse poroke (glej 4. točko obrazložitve Cst 214/2011). Sodišče je zato v navednem primeru zavrnilo ugovor dolžnice, da je štela prevzem poroštva zgolj kot formalnost. 13. Upnik v pritožbi nadalje navaja, da v tem primeru iz prevzema poroštva za posojilo glavnega dolžnika E. d. o. o. v lasti njegovega sina tudi ni zaznati poslovnega motiva oziroma logike za tovrstno zadolževanje, saj je bil stečajni dolžnik v tej družbi le pooblaščenec (prokurist). Po mnenju pritožnika se zato sodišče prve stopnje neutemeljeno sklicuje na sodno prakso, po kateri je sodišče razmejilo prevzemanje obveznosti poroštva dolžnika za poslovanje družb v njegovi sferi oziroma za lastni luksuz.

14. V zvezi s tem stečajni dolžnik podal pojasnila v vlogi z dne 9. 12. 2022. Navajal je, da je bila družba E. d. o. o. dejansko v upravljanju dolžnika, da je nasledila nekatere projekte in posle družbe D. d. d. v stečaju ter da se je po začetku stečaja nad družbo D. d. d še kakšno leto dni trudil preko družbe E. d. o. o. poplačati kredit do A. d. d. Teh pojasnil upnik ni prerekal, zato je navedena dejstva sodišče prve stopnje upoštevalo kot priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Iz navedenih pojasnil izhaja poslovni motiv dolžnika za prevzem poroštvene obveznosti, zato je tudi ta očitek pritožnika neutemeljen.

15. Upnik nadalje v pritožbi navrže še pomislek, da gre morebiti za načrtno izčrpavanje družb, saj so vsi poslovni subjekti, s katerimi je bil stečajni dolžnik bodisi lastniško bodisi družinsko povezan, s svojim poslovanjem zaključili v stečajnem postopku. Ker pa to trditev upnik v pritožbi zgolj navrže, vendar pa je z ničemer ne podkrepi, v tem postopku ni podlage za takšno presojo.

16. Upnik A. d. d. se v pritožbi nadalje sklicuje še na mnenje stečajnega upravitelja, ki je sodišču predlagal, da odpust obveznosti stečajnemu dolžniku zavrne. Sodišču prve stopnje očita, da ga je spregledalo.

17. ZFPPIPP določa, da mora sodišče prve stopnje ugovor proti odpustu obveznosti, vročiti upravitelju v izjavo (drugi odstavek 405. člena ZFPPIPP). Sodišče nato na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja (peti odstavek 405. člena ZFPPIPP).

18. Po mnenju pritožbenega sodišča iz navedene določbe izhaja, da pri presoji obstoja ovire za odpust obveznosti sodišče ni vezano na mnenje stečajnega upravitelja, temveč mora o ugovoru odločiti na podlagi izida dokaznega postopka. Pri odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti, tako kot v civilnem pravdnem postopku, torej velja načelo proste dokazne ocene, ki izhaja iz 8. člena ZPP.

19. V tem stečajnem postopku je stečajni upravitelj v vlogah z dne 28. 7. 2022, 10. 10. 2022 in 24. 10. 2022 izjavil, da soglaša s predlogom upnika, da predlog dolžnika zoper odpust obveznosti zavrne. Glede dejanske podlage ugovora pa upravitelj ni navedel ničesar drugega, kar ne bi izhajalo že iz upnikovih navedb. Očitek pritožnika, da je sodišče prve stopnje mnenje upravitelja spregledalo, je zato neutemeljen. Kot je bilo že navedeno, sodišče pri odločanju na mnenje upravitelja glede utemeljenosti ugovora ni vezano, v zvezi z relevantnim dejanskim stanjem pa upravitelj dodatnih navedb ni podal. 20. Ugotovitve sodišča prve stopnje glede kreditnih pogodb, ki jih je upnik sklenil z družbo D. d. o. o. in kvaliteto danih zavarovanj v zvezi s tema posloma, pa za odločitev v tej zadevi niso relevantne. Prevzem poroštvene obveznosti dolžnika v letu 2012 ne sodi v relevantni časovni okvir petih let pred uvedbo postopka osebnega stečaja nad dolžnikom (smisleno tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP), zato pritožbeno sodišče pritožbenih navedb v tej smeri ni obravnavalo.

21. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

1 Predlog za začetek postopka osebnega stečaja je bil vložen dne 29. 5. 2019. 2 N. Plavšak, E- paket INS z e- komentarjem ZFPPIPP, Komentar - 399. člen (namen odpusta obveznosti in ovire za odpust obveznosti) 11.3.3.4. Zloraba pravice do odpusta obveznosti.