Jedro

Posebnih določil o pogrebnih stroških zakon o dedovanju nima. Po pravni teoriji se zanje smiselno uporabljajo določbe Zakona o dedovanju o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove, kar pomeni, da jih stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dedovanje, ki so ga po zakonu deležni zapustnikova mati, brat in sestra, omejeno do višine v obliki plačila zapustnikove domske oskrbe prejete socialne pomoči. Ker višina plačila domske oskrbe presega vrednost zapuščine, postane celotno zapustnikovo premoženje last Občine X in se dedovanje ne izvede.

2. Pritožuje se zakonita dedinja N. N. V pritožbi se sklicuje na svoj dvig iz zapustnikove hranilne knjižice v višini 1.500,00 EUR in pojasnjuje, da je denar porabila za plačilo ostanka pogrebnih stroškov in spomenik. Pojasnjuje, da ima hčerka bolnega moža, sin pa plačuje preživnino. Zapustnik je bil od rojstva invalid zaradi zdravniške napake pri porodu. Zaradi prepozne napotitve na zdravljenje s strani zavoda Z. in zaradi slabega zdravljenja je umrl. Prosi za razgovor glede vračila denarja, ki ga je vzela za zapustnika in ne za sebe. Ker ima majhno pokojnino, denarja, ki ga je nujno rabila, ne more vrniti.

3. Občina X je na pritožbo odgovorila. Izpodbijani sklep ocenjuje za pravilen in zakonit. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za odločitev o usodi zapustnikovega premoženja odločilno dejstvo, ki mu pritožnica ne nasprotuje, je, da je Občina X za zapustnika plačevala domsko oskrbo in da znesek te socialne pomoči presega vrednost zapuščine. Zaradi tega plačila je sodišče prve stopnje dedovanje po zapustniku na podlagi 128. čl. Zakona o dedovanju omejilo. Ker višina iz naslova socialne pomoči izplačanih sredstev presega vrednost zapuščine, je pravilno stališče, da celotna zapuščina postane last Občine X. Z dopisom z dne 17.9.2014 so bili pritožnica in ostali dediči seznanjeni z možnostjo, da znesek izplačane denarne pomoči povrnejo. Ker te možnosti niso izkoristili, je prišlo do omejitve dedovanja. Občina X, katere last je zaradi omejitve dedovanja postalo zapustnikovo premoženje, je pojasnila, da v svojih aktih nima pravne podlage za odpoved omejitvi dedovanja. Upoštevajoč to stališče in 128. čl. Zakona o dedovanju, ki dedovanje omejuje do višine vrednosti prejete pomoči, odločitev ne more biti drugačna, kot jo je sprejelo prvostopenjsko sodišče. 6. Socialne razmere, ki jih navaja pritožnica - njena nizka pokojnina, bolezen v hčerini družini, sinova preživninska obveznost - na odločitev ne vplivajo. Na pritožničino navedbo, da je 1.500,00 EUR, ki jih je dvignila iz zapustnikove hranilne knjižice, porabila za plačilo pogrebnih stroškov in spomenika, pa velja ponoviti že v prejšnji odločbi pritožbenega sodišča (I Cp 2390/2015) navedeno pojasnilo, da o pogrebnih stroških sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča, ker gre za dolg do zapuščine. V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. čl. Zakona o dedovanju.). Posebnih določil o pogrebnih stroških zakon o dedovanju nima. Po pravni teoriji se zanje smiselno uporabljajo določbe Zakona o dedovanju o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove (142. čl. Zakona o dedovanju), kar pomeni, da jih stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku. Pritožnica, ki želi to razmerje urediti sporazumno, pa bo na Občino X lahko naslovila prošnjo za sporazumno ureditev razmerja glede zapustnikovega denarja, porabljenega za zapustnikov pogreb in spomenik.

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.