Up-162/95

14.7.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. G. iz B. na seji senata dne 14. julija 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 1155/93-8 z dne 20.9.1995 v zvezi z odločbo Ministrstva RS za šolstvo in šport št. 131-1/93-SŠ-580 z dne 23.7.1993 o zavrnitvi zahteve za napredovanje v naziv svetovalec se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik v ustavni pritožbi izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča št. U 1155/93-8 z dne 20.9.1995 v zvezi z odločbo Ministrstva za šolstvo in šport št. 131-1/93-SŠ-580 z dne 23.7.1993 o zavrnitvi zahteve za napredovanje v naziv svetovalec. Pritožnik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo Vrhovno sodišče, in meni, da se s tem posega v njegove osebnostne pravice, v ustavno pravico do osebne varnosti in v njegove pridobljene pravice.

2.Pritožnik je dne 4.2.1993 na podlagi 4. člena Pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92 in 42/92) pri Ministrstvu za šolstvo in šport (v nadaljevanju: Ministrstvo) vložil zahtevo za napredovanje v naziv svetovalec. Ministrstvo je zahtevo zavrnilo iz razloga neizpolnjevanja enega izmed pogojev za napredovanje po 2. členu omenjenega pravilnika. Sklicujoč se pri tem na navedbe Centra za pedagoško izobraževanje, na predlog za napredovanje in na evidence pri Ministrstvu Ministrstvo ugotavlja, da M. G. ni pridobil pedagoško-andragoške izobrazbe, zahtevane v 173. in 179. členu Zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89, 35/89, 8/90 in Uradni list RS št. 12/91-I ter 6/93), ampak da je opravil le enega izmed petih izpitov, predpisanih v programu za pridobitev tovrstne izobrazbe. Vrhovno sodišče je v upravnem sporu tožbo pritožnika zoper odločbo Ministrstva zavrnilo, ker je presodilo, da ne izpolnjuje pogoja strokovne (pedagoško-andragoške) izobrazbe.

3.Ustavno sodišče ni redno instančno sodišče, ki bi bilo pristojno presojati pravilnost v predhodnih postopkih ugotovljenega dejanskega stanja in pravilne uporabe materialnega prava, kolikor to ni v povezavi z določeno očitano kršitvijo človekove pravice ali svoboščine. Ustavno sodišče ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Vprašanje, ali je pritožnik opravil zahtevane izpite oziroma ali ima ustrezno pedagoško- andragoško izobrazbo, je vprašanje dejanskega stanja, ki sta ga raziskala tako Ministrstvo za šolstvo in šport kot tudi Vrhovno sodišče. Če pritožnik v sicer korektnem postopku ni uspel dokazati, da je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, to še ne pomeni kršitve katere izmed v ustavi zajamčenih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče je zato v postopku za preizkus ustavne pritožbe ugotavljalo zgolj zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ugotovilo, da z izpodbijano sodno odločbo očitno niso bile kršene osebnostne pravice in pritožnikova osebna varnost ter da ni bilo poseženo v njegove pridobljene pravice.

4.Pritožnikov očitek, da se mu posega v pridobljene pravice, ni utemeljen. Še naprej lahko opravlja svoj poklic, to je poučuje.

5.Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja iz leta 1991 (Ur. list RS, št. 12/91-I) in na njegovi podlagi izdani Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu iz leta 1992, na katera se opira odločba Ministrstva, sta bila medtem že spremenjena. Tako novi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja iz leta 1996 (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) v 149. členu določa, da imajo učitelji, svetovalni delavci in strokovni delavci, ki so pred uveljavitvijo tega zakona opravili strokovni izpit po predpisih s področja vzgoje in izobraževanja, pridobljeno pedagoško, specialno pedagoško oziroma pedagoško-andragoško izobrazbo.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene v ustavni pritožbi zatrjevane človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata:

dr. Tone Jerovšek