Jedro

Ob navadni objektivni kumulaciji nedenarnih tožbenih zahtevkov ne zadošča za dovoljenost revizije navedba le ene vrednosti spornega predmeta, čeprav ta presega mejno vrednost.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke, (1.) naj se ugotovi, da je bila decembra 1997 med strankama sklenjena ustna menjalna pogodba, po kateri je postal tožnik lastnik nepremičnine v k.o..., toženka pa lastnica nepremičnine v k.o..., ter da si stranki iz te pogodbe ne dolgujeta ničesar; (2.) da mora toženka izročiti tožniku zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo vknjižil kot etažni lastnik pridobljene nepremičnine, tožnik pa bo hkrati toženki izročil takšno listino, da se bo lahko vknjižila kot lastnica na svoji nepremičnine; (3.) da mora toženka izročiti tožniku originalno kupno pogodbo št... z dne 26.5.1972 in originalno menjalno pogodbo z dne 8.5.1981 (oboje za nepremičnino v K.); (4.) da mora toženka povrniti tožniku pravdne stroške. Tožniku je naložilo, naj toženki povrne 457.920 SIT pravdnih stroškov.

Pritožbeno sodišče je ob reševanju tožnikove pritožbe odločbo o pravdnih stroških spremenilo tako, da jih je znižalo na 323.280 SIT, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Proti tej sodbi je tožnik vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, naj vrhovno sodišče razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in sodišča prve stopnje ter vrne zadevo v novo sojenje.

Sodišče je revizijo vročilo toženki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizijsko sodišče je moralo najprej preizusiti, ali je revizija dovoljena. To izredno pravno sredstvo je v premoženjskih sporih dovoljeno, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizija pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora tožeča stranka v tožbi navesti vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP). Tožnik je to storil, ko je spremenil tožbo in tako navedel vrednost 2,500.000 SIT. Tožnikovi zahtevki, postavljeni v spremenjeni tožbi, imajo različno pravno podlago, saj gre pri njih za stvarnopravne (ugotovitev lastninske pravice, izstavitev zemljiškoknjižne listine) in obligacijskopravne (ugotovitev sklenjene pogodbe, izravnave dajatev) zahtevke in še z različno dejansko podlago (izročitev zemljiškoknjižne listine v zvezi z uveljavljano pogodbo in listin iz let 1972 in 1981). Gre za navadno objektivno kumulacijo zahtevkov (drugi odstavek 182. člena ZPP), v takšnih primerih pa mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta za vsakega izmed zahtevkov (drugi odstavek 41. člena ZPP). Tožnik je določil, na kar je vezano sodišče (drugi odstavek 44. člena ZPP), le eno vrednost spornega predmeta, pri čemer ni navedel, ali gre za vrednost vseh zahtevkov skupaj, vsakega izmed zahtevkov, ali samo za enega izmed njih. Ker tožnik ni opredelil določno vrednosti zahtevkov in so vsi predmet revizijskega postopka, je zato nastali položaj primerljiv s položajem v tistih sporih, katerih vrednost spora ni bila določena. Nediferencirana vrednost spornega predmeta torej ne zadošča. Ker ni mogoče presoditi, ali vrednost spornega predmeta presega omenjeno mejno vrednost, pomeni, da je revizija vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti. Zato je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Kot takšno jo je moralo sodišče zavreči (377. člen ZPP).

Odločitev o revizijskih stroških je zajeta z izrekom o zavrženju revizije (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).