Jedro

Odločitev pravdnega sodišča v postopku, za katerega želi tožnik dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne bo mogla biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča, kjer je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja. Pravdno sodišče bo tako lahko samostojno ugotavljalo le okoliščine, od katerih bo odvisna višina škode. Po presoji sodišča višina odškodninskega zahtevka ni očitno nerazumna oziroma bistveno ne odstopa od sodne prakse v podobnih primerih. Zato zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, opr. št. P 468/2009 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da se v skladu z določbo 24. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč odobri, če zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj pa po presoji tožene stranke v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Iz pribavljene dokumentacije je namreč razvidno, da je bil tožnik s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. K 213/2005 z dne 24. 10. 2007 obsojen zardi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let ter kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. V pravdni zadevi P 468/2009 sedaj oškodovanka zahteva plačilo odškodnine v znesku 20.000,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode, ki jo je utrpela v posledici storjenega kaznivega dejanja. V skladu z določbo 179. člena Obligacijskega zakonika obstaja odškodninska obveznost prosilca, da povrne škodo, ki jo je utrpela oškodovanka. Prosilec se tako svoji odškodninski odgovornosti ne more izogniti in je odprto le vprašanje višine odškodnine, do katere je upravičena oškodovanka. Odškodnina pa bo odvisna od ugotovitve izvedenca ustrezne stroke o tem kakšne telesne in duševne bolečine je utrpela, zato bo sodišče v citirani pravdi glede višine odškodnine sledilo ugotovitvam izvedenca ustrezne stroke. Verjetnost, da bi prosilec uspel v pravdnem postopku je tako manjša kot verjetnost, da ne bi uspel, zato zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

Tožnik v tožbi navaja, da je 27. 9. 2011 v zadevi P 468/2009 od Okrožnega sodišča v Murski Soboti prejel dopis, da ni plačal predujma za sodnega izvedenca v zvezi s presojo njegovega zdravstvenega stanja, ali se je sposoben zagovarjati v pravdnem postopku. V navedeni zadevi je namreč zahteval, da se mu dodeli zakoniti zastopnik, ki ga naj zastopa v postopku, kar je sodišče zavrnilo ter njemu naložilo plačilo predujma za izvedenca. Ker za to nima denarja, je zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Pri istem sodišču mu je bil v zadevi P 358/2008 že dodeljen sodni izvedenec nevropsihiatrične stroke A.A., za kar pa ni rabil plačati stroškov. Ker ga je že sodišče opozorilo, da lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč ter mu tudi poslalo obrazec vloge, je vlogo izpolnil ter v njej navedel ime odvetnice, ki bi ga naj zastopala. Sodišče pa sedaj meni, da odvetnika ne potrebuje, ker je bil že spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, ki pa nikoli ni bilo dokazano. V spisu P 468/2009 se že nahaja mnenje izvedenke B.B., ki daje povod za obnovo sodnega postopka v kazenski zadevi K 213/2005, s tem pa bo tudi razvrednotena pravdna zadeva. Zaradi navedenega v postopku potrebuje odvetnika, saj se kot nevropsihiatrični invalid I. stopnje ni sposoben zagovarjati, prav tako ni sposoben razumeti pomena svojih dejanj in skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi v tej zadevi. Prav tako Organ za brezplačno pravno pomoč nima pravice že v naprej presojati, ali bo uspel, saj je to stvar sodnega postopka. To kaže na pristransko sojenje, kot je bilo v kazenskem postopku. Tožena stranka je tako tudi kršila določbo 14. člena Ustave RS, ki pravi, da so vsi državljani enaki pred zakonom. Tožnik zahteva, da mu sodišče omogoči brezplačno pravno pomoč ter mu dodeli sodnega izvedenca nevropsihiatrične stroke. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB, št. 23/08, ZBPP). V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo, ker je presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je tako ni razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Pri presoji, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, se po ustaljeni sodni praksi upošteva, ali več dokazov govori v prid kot pa v škodo stranki. V obravnavanem primeru je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč v zvezi s sodnim postopkom zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo od njega terja oškodovanka C.C. zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil zoper njo in za katerega je bil pravnomočno obsojen. Kot je že pravilno navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, je pravdno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Glede navedenih okoliščin torej odločitev pravdnega sodišča ne bo mogla biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča, kjer je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja. Zaradi navedenega so brezpredmetni tožnikovi ugovori, da nikoli ni bilo dokazano, da je dejanje storil, ter da obstajajo pogoji za obnovo kazenskega postopka. Pravdno sodišče bo tako lahko samostojno ugotavljalo le okoliščine, od katerih bo odvisna višina škode. V zvezi s tem pa se tožena stranka pravilno sklicuje na to, da bo okoliščine, od katerih je odvisna višina škode, sodišče ugotavljalo z izvedencem ustrezne stroke, ter da bo tudi sledilo njegovim ugotovitvam. Prav tako po presoji sodišča višina odškodninskega zahtevka ni očitno nerazumna oziroma bistveno ne odstopa od sodne prakse v podobnih primerih. Sodišče se zato strinja z odločitvijo tožene stranke, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar ni izpolnjen pogoj za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči. S takšnim zaključkom pa sodišče ni že v naprej prejudiciralo odločitve v pravdnem postopku, kot navaja tožnik. Glede na določbe ZBPP, ki predpisujejo pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči, namreč mora organ presoditi okoliščine, ki se nanašajo na zadevo, v zvezi s katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč. Pri tem mora v skladu s 24. členom ZBPP tudi presoditi, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožiti ali se braniti in vlagati pravna sredstva. Navedena ugotovitev pa vpliva le na postopek odobritve brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi na postopek, na katerega se nanaša brezplačna pravna pomoč.

Glede stroškov za izvedenca medicinske stroke, za kar se zavzema tožnik, sodišče ugotavlja, da se izvedenstvo nanaša na vprašanje, ali se je tožnik sposoben sam zastopati v pravdnem postopku P 648/2009. Tožnik namreč v tožbi zatrjuje (enako pa izhaja tudi iz dopisa Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 27. 9. 2011), da se ni sposoben sam zastopati ter da ni sposoben razumeti pomena svojih dejanj in skrbeti za varstvo svojih pravic. Iz navedenega se da sklepati, da tožnik zatrjuje, da je sporna njegova poslovna sposobnost. Na vprašanje, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben, mora sodišče v pravdnem postopku paziti po uradni dolžnosti. V takšnem primeru mora sodišče samo ukreniti vse, kar je potrebno, da se ugotovi pravilno stanje strankine procesne (ne)sposobnosti. V ta namen lahko postavi tudi izvedenca medicinske stroke po uradni dolžnosti, vendar je to dolžno storiti le v primeru, če samo podvomi o obstoju procesne sposobnosti stranke. Kolikor pa samo tožnik dvomi o svoji procesni sposobnosti, to ni stvar postopka brezplačne pravne pomoči, glede na to, da je za to dolžno skrbeti sodišče v postopku, kjer tožnik nastopa kot stranka.

Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1).