Jedro

Za sprejem in spremembo sistemizacije v organih državne uprave je izključno pristojen predstojnik (prvi odstavek 40. člena ZJU), sodišče pa v individualnem delovnem sporu ne more naložiti spremembe sistemizacije, javnega uslužbenca ne more uvrstiti v višji (izhodiščni) plačni razred, kot je v sistemizaciji določen za delovno mesto, na katero je razporejen, prav tako ne more spremeniti vrednotenja delovnega mesta. Ovrednotenje delovnih mest je v izključni pristojnosti delodajalca.

Zaposleni na delovnem mestu kriminalistični inšpektor specialist izvajajo delo na nivoju GPU, zaposleni na delovnem mestu kriminalistični inšpektor specialist SKP pa na nivoju policijskih uprav na regionalni ravni. Že upoštevaje to, nesporno dejstvo, je neutemeljen pritožbeni očitek o neenaki obravnavi enakih (oziroma primerljivih) položajev, in že zgolj zaradi navedenega razlikovanja med delovnima mestoma (sistemizirana sta na različnih nivojih) ne more biti utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da toženka pri njunem vrednotenju ni upoštevala kriterijev iz ZSPJS ter da je kršila drugi odstavek 1. člena ZSPJS in drugi odstavek 14. člena URS. Poleg tega je toženka, kot že navedeno, pri sprejemu sistemizacije upoštevala vse relevantne pravne podlage.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ni pod pritožbo, dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka). S sodbo je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta sklepa toženke z dne 16. 3. 2022 in 2. 2. 2022 nezakonita (II/1. točka izreka), da je toženka dolžna tožnico za čas od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2018 uvrstiti v 39. plačni razred, od 1. 1. 2019 do 30. 11. 2019 v 40. plačni razred, od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2022 v 42. plačni razred, od 1. 12. 2022 do 31. 3. 2023 v 43. plačni razred in od 1. 4. 2023 do 31. 5. 2024 v 44. plačni razred (II/2. točka izreka), ter ji za navedena obdobja plačati razliko med pripadajočo in izplačano plačo, z obrestmi (II/3. točka izreka). Tožnici je naložilo, da toženki povrne odmerjene stroške postopka (III. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da v tem sporu res ne more doseči drugačnega vrednotenja svojega delovnega mesta, vendar tega ne zahteva. Vtožuje plačilo premoženjske škode zaradi protipravnega ravnanja toženke, o čemer sodišče mora odločiti v individualnem delovnem sporu. Toženka je kršila zakonske določbe o razvrščanju delovnih mest in nazivov v plačne razrede. Napačno je stališče, da odločanje o skladnosti akta o sistemizaciji z zakonom in URS ne more biti predmet individualnega delovnega spora. Strogo formalistično omejevanje odločanja o (ne)zakonitosti in (ne)ustavnosti sistemizacije toženke na kolektivne spore bi za javne uslužbence pomenilo izgubo možnosti uveljavljanja sodnega varstva (23. člen URS) v zvezi s svojimi individualnimi pravicami. Primerjani delovni mesti sta po kriterijih, ki jih določa 9. točka 2. člena ZSPJS in 14. člen Kolektivne pogodbe o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede, enaki oziroma enako zahtevni (ne glede na minorna odstopanja). Kljub temu je tožničino uvrščeno v nižji izhodiščni plačni razred. Sodišče je napačno ugotovilo, da ni zatrjevala neustreznega upoštevanja kriterijev pri vrednotenju, saj je to navajala v prvi pripravljalni vlogi. Sodišče bi moralo odločiti o primerljivosti delovnih mest z vidika delovnih nalog, ocene tveganja, vrste in stopnje izobrazbe ter zahtevanih pogojev. Pri tem bi ugotovilo kršitev načela enakosti pred zakonom in kršitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Tožnica za čas od 1. 1. 2017 do 31. 5. 2024 zahteva plačilo razlike v plači. Zatrjuje, da je delovno mesto kriminalistični inšpektor specialist, na katerega je razporejena v Ministrstvu za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava (GPU), Uprava A., Center B., uvrščeno en plačni razred nižje kot primerljivo delovno mesto kriminalistični inšpektor specialist sektorja C., ki je sistemizirano v posameznih upravah kriminalistične policije na regionalni ravni. Utemeljuje, da je toženka v nasprotju z 9. točko 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) ti primerljivi delovni mesti različno vrednotila in umestila v različna plačna razreda.

5.Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da tožnice za vtoževano obdobje ni mogoče uvrstiti v višji plačni razred. Za sprejem in spremembo sistemizacije v organih državne uprave je izključno pristojen predstojnik (prvi odstavek 40. člena Zakona o javnih uslužbencih - ZJU), sodišče pa v individualnem delovnem sporu ne more naložiti spremembe sistemizacije, javnega uslužbenca ne more uvrstiti v višji (izhodiščni) plačni razred, kot je v sistemizaciji določen za delovno mesto, na katero je razporejen, prav tako ne more spremeniti vrednotenja delovnega mesta. Ovrednotenje delovnih mest je v izključni pristojnosti delodajalca.1 Glede na obrazloženo je tožbeni zahtevek v II/1. in II/2. točki izreka izpodbijane sodbe utemeljeno zavrnjen.

6.Med strankama ni bilo sporno, da je bila tožnica v vtoževanem obdobju uvrščena v tisti plačni razred, ki je bil v veljavni sistemizaciji določen za delovno mesto, na katero je bila razporejena. Tožnica se dejansko ne strinja z določitvijo takšnega plačnega razreda v sistemizaciji, torej z vrednotenjem njenega delovnega mesta. Meni, da bi moralo biti ovrednoteno enako kot delovno mesto kriminalistični inšpektor specialist sektorja C., s katerim se primerja. V pritožbi vztraja, da je toženka v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS - URS) in pravico do enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih (drugi odstavek 1. člena ZSPJS) umestila primerljivo delovno mesto za en izhodiščni plačni razred višje kot tožničino delovno mesto. S tem je po mnenju tožnice ravnala protipravno, zato ji mora plačati razliko v plači kot odškodnino zaradi nastalega prikrajšanja (prvi in drugi odstavek 140. člena ZJU).

7.Osnovna plača javnega uslužbenca se določi s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma ga je pridobil z napredovanjem (prvi odstavek 9. člena ZSPJS). Načelo enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih je realizirano preko 12. člena ZSPJS na način, da se ob upoštevanju skupne metodologije ovrednotijo orientacijska delovna mesta in nazivi, ki so podlaga za primerjavo v plačnih skupinah in med plačnimi skupinami. Delovna mesta in nazivi se uvrstijo v plačne razrede glede na uvrstitev orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede, uvrstitev ovrednotenih orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede pa se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor (prvi odstavek 13. člena ZSPJS). Delovna mesta oziroma nazivi se v sistemizacijah uvrščajo v plačne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proračuna (četrti odstavek 13. člena ZSPJS).

8.Toženka se je glede določitve izhodiščnega plačnega razreda obravnavanih delovnih mest v sistemizaciji sklicevala na realizacijo spremembe uvrstitve delovnih mest v plačne razrede na podlagi I. točke Stavkovnega sporazuma (Ur. l. RS, št. 40/2016), Uredbe o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 44/2016) in Aneksa št. 2 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l RS, št. 51/2016).2 Tožnica temu dejstvu ni oporekala, vztrajala je le, da pri vrednotenju njenega delovnega mesta ni bila ustrezno upoštevana zahtevnost nalog in s tem povezana zahtevana usposobljenost, odgovornosti, pooblastila in omejitve, psihofizični in umski napori ter vplivi okolja (9. točka 2. člena ZSPJS).

9.Iz navedb tožnice izhaja, da se delo na primerjanih delovnih mestih izvaja na različnih nivojih. Zaposleni na delovnem mestu kriminalistični inšpektor specialist izvajajo delo na nivoju GPU, zaposleni na delovnem mestu kriminalistični inšpektor specialist sektorja C. pa na nivoju policijskih uprav na regionalni ravni. Že upoštevaje to, nesporno dejstvo, je neutemeljen pritožbeni očitek o neenaki obravnavi enakih (oziroma primerljivih) položajev, in že zgolj zaradi navedenega razlikovanja med delovnima mestoma (sistemizirana sta na različnih nivojih) ne more biti utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da toženka pri njunem vrednotenju ni upoštevala kriterijev iz ZSPJS ter da je kršila drugi odstavek 1. člena ZSPJS in drugi odstavek 14. člena URS. Poleg tega je toženka, kot že navedeno, pri sprejemu sistemizacije upoštevala vse relevantne pravne podlage. Posledično torej ni podano protipravno ravnanje toženke oziroma ni podana njena odškodninska odgovornost za vtoževano plačilo prikrajšanja pri plači. Tudi v II/3. točki izreka izpodbijane sodbe je zato sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

10.Pritožbeno nestrinjanje z odločitvijo ne predstavlja okoliščin, s katerimi bi bilo mogoče utemeljiti kršitev 23. člena URS.

11.S pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je zato zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama s tem nastale stroške (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Smiselno prim. VIII Ips 55/2020.

2V zadevi VIII Ips 22/2025 je pravno podlago spora predstavljala ista sistemizacija kot v tem sporu (spor se sicer nanaša na plačilo za dejansko delo in na drugo delovno mesto, ki pa je bilo prav tako kot kriminalistični inšpektor specialist sektorja C. v sistemizaciji umeščeno v plačni razred upoštevaje isti stavkovni sporazum). V opombi št. 6 citiranega judikata je poudarjeno, da je v sistemizaciji toženka upoštevala relevantne pravne podlage (tj. citirani stavkovni sporazum, uredbo in aneks št. 2).